Ženski v Pragi

Temelj tega romana so štiri glavne literarne osebe: Luz Acaso, štiridesetletna ženska, ki želi napisati svojo avtobiografijo; Alvaro Abril, pisatelj, ki ima za seboj en uspešen roman in v literarnih delavnicah ponuja svoje pisateljske storitve; María Hosé, mlado dekle s pisateljskimi ambicijami in starejši novinar, ki je hkrati neimenovani vsevedni pripovedovalec. Te štiri ključne literarne osebe imajo vsaka svojo široko pahljačo izmišljenih in resničnih zgodb in identitet, ki jih bralec šele skozi perspektivo vsevednega pripovedovalca lahko poveže v domnevno skupno zgodbo vseh protagonistov. Domnevno zato, ker se avtor nenehno zabava s prehajanjem iz zgodbe v zgodbo, zdi se, kot da se poigrava z bralcem – najprej nas zvabi v zanimivo pripoved Luz Acaso, a nam jo že nasledji hip prikaže kot neresnico, čisto izmišljijo. Skozi bizarne metode pisanja in dojemanja sveta Maríe Hosé, novinarskega pisanja reportaže o nezakonito posvojenih otrocih in njihovih starših, pisateljske krize identitete in navdiha in sveta prostitucije ter nenavadnih ljubezenskih razmerij je avtor ustvaril roman, kjer je meja med realnim in fikcijo, med namernim pisateljskim zavajanjem in razkrivanjem družbene resnice popolnoma zabrisana. V romanu se prelivajo humor in človeško turobne situacije, nenehno menjanje perspektiv. Številni drobci zgodb literarnih likov, razmišljanja o ustvarjalnem procesu, o resničnosti in fikciji ustvarjajo razvejano mrežo pripovedi, ki zahteva pozornega bralca. Literarno zgodovinski pomen tega edinega v slovenščino prevedenega Millásovega romana v španski književnosti in celotnem avtorjevem opusu nam izčrpno predstavi Barbara Pregelj v spremni besedi.