V požaru svetov : Ivo Andrić, zgodba evropskega življenja

Žanrdružboslovna razprava, poljudnoznanstvena knjiga, življenjepis / biografija
Narodnostnemška književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2023
Založba
Ključne besede Kulturna zgodovina, zgodovina literature, Zgodovina xx. stoletja
Število strani

413

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

13-14 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Lahkotna
Zahtevna

Naj bo Jugoslavija!

V požaru svetov Michaela Martensa je življenjepis Iva Andrića, a nas najprej temeljito seznani Bosno po Avstro-Ogrski okupaciji. Prav tam je bil sprožen prvi od požarov evropskega 20. stoletja. Pripoveduje zgodbo pisatelja, ki je kot edini Jugoslovan leta 1961 prejel Nobelovo nagrado za literaturo in jo vključuje v kulturnozgodovinski evropski kontekst. Zanimivo je, da sta bila tisto leto za nagrado predlagana dva Jugoslovana, poleg Andrića še Miroslav Krleža. Po Martensovem mnenju Andrić ne pripada le Bosni ali Jugoslaviji, njegov pomen je širši. Pisal je o rodnem Višegradu, Travniku in Bosni v turških časih, a njegova literatura nikakor niso le zgodovinske zgodbe. Zanimale so ga večne teme in v svojih literarnih delih je gradil odnos do njih. Njegovi romani se po vsej Evropi še vedno prevajajo in ponatiskujejo. Knjiga ni literarno zgodovinska razprava, več pozornosti posveča kontektsu in času v katerem je Andrić živel. Martens Andriča izvzema iz primeža ideologij, ki so si ga prilaščale. Knjiga je bila deležna živahne polemike v Nemčiji, na Hrvaškem, v Srbiji in Bosni in Hercegovini. Prevajalka v spremni besedi poudari, da »so Andriću, ki je bil bolj kot čemurkoli drugemu zavezan ideji enotne Jugoslavije, podtaknili sokrivdo in soodgovornost za njen propad.« Andrić ni bil le pisatelj, uresničil je dve uspešni karieri, bil je tudi diplomat, ki je služboval vsaj v pol ducata držav. Omenimo le še, da je bil v letih 1939-1941 veleposlanik Kraljevine Jugoslavije v Berlinu. Tekst ni literarno delo, a smo se vseeno odločili, da o njem pišemo, saj govori o izjemni osebnosti in avtorju katerega dela, zlasti kratka proza, nas pri branju zaznamuje za vse življenje. Takšna je naša bralna izkušnja. Vznemirljivo branje!

Andrić noče Bosne niti idealizirati niti demonizirati. Hoče jo orisati tako, kot jo vidi. Podobno kot Galicija pri Josephu Rothu ali Kogno pri Josephu Conradu je Andrićeva Bosna zasebna literarna pokrajina, mitično preveličana celina z enim samim prebivalcem, predel, kjer so sence večje in globlje kot drugod po svetu. Ko Knut Hamsun v Gladu Kristianio takoj v prvem stavku imenuje “čudno mesto, ki ga ne zapustiš, dokler ti ne vtisne svojega pečata”, ko Roth habsburško mejno področje z Rusijo opiše kot past (“Katerikoli tujec je že zašel na to območje, se je moral polagoma izgubiti. Nihče ni bil tako močan kot močvirje.”), potem spominja to na način, kako Andrić opisuje Bosno. Njegova Bosna je temačna dežela, in tako kot Rothova Galicija je nevarna predvsem za tujce. Tujec, vržen v ta neenak in trd boj, ves utone v njem in izgubi svojo pravo osebnost. Bosna je dežela, ki tujca najprej izčrpa, nato pa stori bolestno razdražljivega in težkega samemu sebi in drugim, dokler ga naposled v teku let docela ne spremeni, zlomi in že davno pred smrtjo pokoplje v popolno otopelost. Andrićeva Bosna je težka usoda, ki ji tujci podležejo in ki ji ne morejo domačini nikoli uiti. (str. ?)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige V požaru svetov : Ivo Andrić, zgodba evropskega življenja.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 73
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 0
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 0