Trgovec s tobakom

Zakaj bi kdo bral zajetne knjige? Verjetno ne samo zaradi tega, ker bi slučajno imel preveč časa, nezavedno hlepel po večjih bicepsih, ali pa bi se rad v pivski druščini pohvalil, česa vsega je zmožen. Verjetno. Ali pa vsaj upam, da je temu tako. Namreč, če se nekdo odloči, da se bo spopadel s »špehom«, ga mora gnati še vse kaj drugega, kot pa zgoraj našteti primeri, če želi iz bitke iziti kot zmagovalec ne pa kot kakšen padli vojak. Mora ga gnati ljubezen do branja in literature. Prav tako ga mora gnati radovednost in želja po odkrivanju nečesa novega, včasih pa tudi po utrjevanju že znanega. Če ste takšni, bo velika večina nad vašim početjem sicer zmajevala z glavami in si mislila, da ste vsaj nekoliko trapasti, a vendar, če ste iz pravega testa, vam tega ne bi smelo biti mar.
Med »špeh« vsekakor sodi tudi Trgovec s tobakom, Johna Bartha. Morda je edina napaka knjige, da je pri nas izšla v enem zvezku (kako je z drugimi izdajami, ne vem), saj je zaradi tega nekoliko težja za branje a samo v fizičnem smislu trditve, jezik, navkljub nekoliko arhaičnemu izrazoslovju, Barthu odlično teče oz. se zapisuje in na tem mestu gre pohvala tudi obema prevajalcema. Avtor je za osnovo svojega najkompleksnejšega dela vzel sicer resnično osebo, angleško ameriškega pesnika Ebenezerja Cooka in celo roman poimenoval po njegovi pesnitvi, pa vendar bi v konkretnem primeru težko trdili, da gre za biografski roman. Barth je Cookovo pesnitev in njegovo osebo uporabil le za nekakšno hrbtenico, na katero je pripel obratov polno zgodbo o prvih angleških naseljencih v ameriškem Marylandu, njihovi vzvišenosti nad lokalnim prebivalstvom, surovem lastninjenju indijanske zemlje in posesti ter vseh drugih brutalnostih, ki so tako lastne zahodnemu kolonializmu in to na kar se da sarkastičen način. V bistvu je Barth je naredil točno to, kar so Cookovi sodobniki očitali avtorju pesnitve, a s to razliko, da je Barth vso zadevo izpeljal namerno, česar pa za Cooka ne moremo trditi. Trgovec s tobakom je v vsakem primeru odlično in zabavno branje in nikomur, ki ga bo vzel v roke, ne bi smelo biti žal ne časa ne truda, ki ga takšen »špeh« od bralca zahteva.