Tamarindina zgodba

Čeprav je pripovedovalec zgodbe prebivalec enega izmed večjih indijskih mest – gre torej za prvoosebnega pripovedovalca, pa je osrednji protagonist drevo tamarinda. V Wikipediji se lahko poučimo, da gre za tropski sadež kiselkastega okusa z daljšimi stroki. Izvira iz Afrike, pred davnimi leti pa so jo zanesli tudi v Indijo. In okoli takšnega mogočnega drevesa se plete zgodba pričujočega romana. Stoji na križpotju, je središče mesta in z leti postaja celo pravo božanstvo. Za svojo božanskost se mora sicer odreči eni veji, to pa je tudi vse. Okoli nje nastaja pravi bazar najrazličnejših trgovin, tu je še senčni gaj nekih drugih tropskih dreves. Kaj več bi si prebivalci mesta sploh lahko želeli. Ob tamarindi je središče dogajanja. Pa ne le dogajanja, je središče spletk, nevoščljivosti, zlobe, vsa negativna in tudi pozitivna čustva ljudi se okoli veličastnega drevesa sprostijo in privrejo na dan. Glavnina dogajanja se v drugi polovici romana vrti okoli spora med dvema trgovcema, ki doseže vrhunec med volilno kampanjo za občinski svet. Spor, premešan s prej omenjenimi čustvi pa je nato usoden tako za drevo kot za nadaljnje bivanje meščanov. Najbrž ni naključje, da je bil roman preveden v slovenščino ravno med lanskim supervolilnim letom. Omenim naj še jezik, ki bo manj veščega bralca sprva najbrž odvrnil. Zgodbe se namreč prepletajo in vpletajo ena v drugo, podobno kot se tke vzorec preproge. In ravno zaradi takšnega načina pripovedi, skozi katerega lahko prepoznamo skupnost malih ljudi z vsemi napakami in slabostmi vred, je roman branje, vredno truda.