Stvari, ki padejo z neba

Mama Hannele, oče Pekka in deklica Saara. Srečna mlada finska družina, ki živi v zanimivi leseni hišici z vrtom. Mamina zgodba se konča nekega sončnega dne, ko naj bi v vrt posadila jagode, a pade nanjo z neba velikanski kos ledu. Absurdna smrt globoko zaznamuje moža in hčer. Pekka svoje življenje s smrtjo zdravi z obdobjem obupa, sklenitvijo nove ljubezenske zveze in stvarjenjem novega življenja. Saara se zateka v svoj bogat domišljijski svet, logično razlago za kriminalko njenega življenja zaman išče tudi pri Hectorju Poirotu, maminem priljubljenem televizijskem junaku. Saaro spremljamo od rojstva do njenega 12. rojstnega dne skozi otroštvo, prebolevanje izgube, nenehno sestavljanje spominov na mamo, doživljanje očetovega težkega žalovanja, življenje pri teti Annu in novo obdobje sobivanja z očetovo nosečo partnerko Kristo. Roman je razdeljen na štiri dele. V prvem in četrtem delu zgodbo pripoveduje Saara. Drugi del je izmenjava pisem med teto Annu, ki je dvakrat zadela glavni dobitek na loteriji, in Hamishem MacKayem, ki je preživel več udarov strele. Annu v pismih pripoveduje zgodbe o zelo nenavadnih (ne)srečnih naključjih iz življenja različnih ljudi. Pripovedovalka tretjega dela je noseča Krista. Delo je odlična zmes krutih življenjskih dogodkov in prvinskega, otroško magičnega dojemanja sveta (tv junak, ki vstopi v realno življenje, duhovi, poosebljanje bivalnih prostorov, simbol novega drevesa, mamina čarobnost …), ki bralca opominja, da je človek minljiv in v svojem začetku in koncu prepuščen milosti in nemilosti neba, vključno s človeškim zarodkom. Prav številni elementi magičnega in perspektiva otroškega pripovedovalca ustvarjajo posebno grenko-sladko atmosfero, ki delu Selje Ahava daje prepoznaven pečat. Za roman Stvari, ki padajo z neba je avtorica leta 2016 prejela Evropsko nagrado za literaturo.