Sredi noči

Žanrkratka zgodba
Narodnostnizozemska književnost
Kraj in leto izidaDob pri Domžalah, 2018
Založba
Ključne besede V mladinskem leposlovju, Medosebni odnosi, Samopodoba
Prevod Anita Srebnik
Število strani

79

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

2-3 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Če bi vse bilo drugačno, potem meni ne bi bilo treba biti drugačen.

Trideset drobnih zgodbic, ki so uokvirjene med uvodno in zaključno zgodbo, v katerih nastopata mravlja in veverica, je privlačen Tellegenov literarni svet, kjer odpovejo vse fizične zakonitosti in v katerem nam avtor približa poseben svet noči. Noč je vse tisto, kar nas skrbi, duši in muči, vsi dvomi, zadrege in problemi, ki jih nosimo v sebi bitja, ne glede na fizično obliko in svet, ki ga zaznavamo okrog sebe. Več kot trideset živali v sebi predeluje različne življenjske situacije svoje posebne realnosti in jih rešuje na nenavaden način: čaplja ne poje žabe, ker bi trpela zaradi njene odsotnosti; podlasica se uči biti prijazna do same sebe; kit zna leteti; krastača se sprašuje, kako obvladaš strašno jezo brez napihovanja; kobilico skrbi, da bo osramočena, če za posebno priložnost ne obleče pravega plašča … Številni problemi in zadrege so pripeljani do skrajnosti, kjer za zunanjega opazovalca postanejo groteskni in absurdni (lev poskuša kvakati; kača pozabi, kaj je pozabila; pingvin se zabava s spusti z zmrznjene gore svojih solza …), a so obenem tako zelo življenjski, da živalice zlahka začutimo in v njih najdemo drobec sebe. Ko pridemo do konca knjige, tja, kjer se noč umakne jutru in sonce skozi listje obsije mravljin obraz, smo spet na začetku, pri veverici iz prve zgodbe. Tako naravno, kot se drug v drugega prelivata svetloba in tema, dan in noč, sreča in žalost. Za knjigo Sredi noči nedvomno drži misel Petra Widdowsona, po kateri je literatura nenadzorovani svobodni prostor, v katerem se dogajajo nepredvidljive stvari, ki lahko proizvajajo nepričakovane učinke. Tellegenovo ustvarjanje je točno to: tenkočutna literarna poslastica za velike in majhne.

Naslednji dan naj bi ga prišla obiskat sviloprejka. Jaz pa nimam ničesar povedati, je razmišljal hrošč. Pa če je še tako razmišljal, se ni mogel spomniti ničesar, o čemer bi se s sviloprejko lahko pogovarjal. Moralo bi biti nekaj, kar on ve, sviloprejka pa ne, zato da bi ji lahko potem to razložil, ali pa obratno, kar je vedela sviloprejka, on pa ne, zato da bi jo lahko potem to vprašal. Ne bi smelo biti nič takega, kar oba vesta ali česar oba ne vesta. Na primer, da sije sonce ali zakaj nič ne pade navzgor. A kaj bi to lahko bilo? (Str. 70)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Sredi noči.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 5
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 3
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 0

Morda vam bo všeč tudi