Smrt v Benetkah

Žanrnovela
Narodnostnemška književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2004
Založba
Ključne besede Lepota, Strasti, Bolezni, Umetniki, Mladost, Pisatelji, Potovanja, Nemška umetnost
Število strani

92

Čas branja

Opozorjeni smo bili, da se čas branja razlikuje tudi glede na zvrst ali žanr knjige. Sklep: trenutno informativno obvestilo naj se dopolnjeno glasi: To je le ocena.

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

3-4 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Umetniško izgorevanje

Priznan pisatelj v petdesetihih letih, Gustav von Aschenbach, se zvesto udinja služenju umetnosti in lepoti, a z mislijo na prihajajoče poletje, si za “donosno in plodno” pisateljsko malho občutij in izkušenj, ki bi oplemenitile njegovo prihodnje delo, najprej nameni oddiha in sprostitve. Znajde se v Benetkah, kjer pa mu duha začne zaposlovati pogled na enkratno lepoto poljskega dečka Tadzia. Obvladana drža von Aschenbaha se začenja krhati, veter, ki piha čez Benetke pa s seboj prinaša duh razkroja in črnih slutenj. Novela Thomas Manna, ki je bila objavljena leta 1912, je bila navdihnjena z avtorjevimi biografskimi izkušnjami, premišljevanji o bistvu in vlogi umetnosti ter umetniškimi vzori (Goethe, Mahler). Do izdaje Smrti v Benetkah je Mann napisal nekaj izmed svojih največjih del (roman Buddenbrookovi, novelo Tonio Kröger) in že veljal za pomembnega nemškega pisatelja, čeprav so bila njegova dela tudi vir polemik in moralnega zgražanja. Umetniška dilema, pred katero postavi von Aschenbacha, boj med dionizičnim in apoliničnim principom, zaseda osrednji problem, ki se pojavlja tudi v Mannovi drugi prozi in za oba bi lahko veljalo, kot zapiše za svojega junaka, namreč da je “zlitje službeno trezne vestnosti in temnejših, ognjevitejših nagonov rodilo umetnika, in sicer prav tega določenega umetnika.” (str. 12). Za Manna, ki je z vso vestnostjo in tudi pokoro vzdrževal zaupanja vredno javno držo umetnika intelektualca, bi lahko rekli, da je izbral apoliničnost v zunanjem (javnem in zasebnem) življenju in dionizičnost znotraj umetniško obdelanega sveta literature. Kam je zaplet pripeljal von Aschenbacha, ter mnoge druge nianse, ki se skrivajo pod mojstrsko karakterizacijo likov, pa pokaže prevzemajoča novela, ki je z režiserjem Luchinom Viscontijem leta 1971 dobila tudi filmsko upodobitev.

Glej tudi:

“Če hočeš čez noč dospeti do nečesa, kar bi bilo brez primere, kar je pravljično odmaknjeno, kam bi pač šel? Pa saj je bilo na dlani. Kaj je hotel tu? Zašel je bil. Tja je hotel potovati. Nič se ni obotavljal z odpovedjo, samo da odide s tega zgrešenega prebivališča. Poldrugi teden po prihodu na otok je v soparnem jutru njega in njegovo prtljago odnesel hiter motorni čoln nazaj proti vojni luki, in tam je stopil na kopno le toliko, da bi takoj spet čez leseno brv zavil na vlažni krov ladje, ki je bila pripravljena za odhod v Benetke.”

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Smrt v Benetkah.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 101
Komentarji: 0
Število ocen: 1
Želi prebrati: 2
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 5

Morda vam bo všeč tudi

Dela avtorja