Slava : roman v devetih zgodbah
Žanr | družbeni roman |
Narodnost | avstrijska literatura, nemška literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2010 |
Založba | Študentska založba |
Prevod |
Tina Štrancar |
Ključne besede | Digitalne komunikacije, Filmski igralci, Identiteta, Pisanje, Pisatelji, Pisateljice, Resničnost, Slavne osebe |
"Eno samo življenje človeku ne zadošča"
Daniel Kehlmann je avstrijsko-nemški pisatelj, ki je zaslovel z romanoma Izmera sveta in Jaz in Kaminski, leta 2010 je v slovenščini izšel njegov roman Slava, roman v devetih zgodbah. Literarnim osebam vseh zgodb tega romana je skupno izrazito poudarjeno samozavedanje. Veliko razmišljajo o tem, kar jih določa, kaj potrjuje ali postavlja pod vprašaj njihov obstoj, samopodobo, identiteto. Večkrat jih do takega razmišljanja pripeljejo ekstremne situacije (potovanje v neznano oddaljeno deželo, pomemben nastop v javnosti, zdravstvena diagnoza …) ali nenavadne vsakdanje prigode (zamenjana telefonska številka, shod oponašalcev znanih oseb …). Posebno mesto v romanu ima informacijska tehnologija (telefonija, internet …), ki lahko sodobne ljudi naredi še toliko bolj izmuzljive, razpršene in neresnične, odpira še več možnosti zamenjave identitet, ki lahko vodijo v komične situacije. Kehlmann raziskuje konstrukt slavnih oseb, svoje literarne osebe pogosto postavi v situacije, kjer se njihova popularnost, ugled in avtoriteta izničijo in postanejo popolnoma neuporabne, neosrečujoče in nesmiselne, nekaj, kar jih sploh ne določa ali še več – ne ubrani jih pred pozabo in izginotjem. V besedilih se pogosto pojavi motiv ogledala, ki protagonistom kaže podobo, v kateri se ne prepoznavajo, njihovo notranje bistvo je daleč od zunanje podobe resničnosti. Preplet resničnosti in fikcije ustvarja že sam izbor literarnih oseb. Večina literarnih likov izhaja iz življenjskih sfer, kjer se prepletata fikcija in resničnost – filmski igralec, pisatelj, pisateljica … Ta preplet Kehlmann ubesedi z elementi humorja, literarne osebe se v besedilu pogovarjajo z avtorjem, pisatelju se besedilo izmuzne iz rok do te mere, da “nima pojma”, kaj v njem počnejo nekatere literarne osebe, avtor iz resničnosti vstopa v lastno besedilo in posega v usodo protagonistov, spreminja predvideni razplet dogajanja. Kehlmann je filozof, ki temeljna filozofska vprašanja mojstrsko preliva v literaturo, oplemeniteno s komičnimi/grotesknimi situacijami, ki nam na videz lahkotno približajo vprašanja identitete, samozavedanja, našega dojemanja lastne identitete in tistega, s čimer sebe definiramo.
Devet zgodb, ki ustvarjajo roman, povezujejo tudi nekatere iste literarne osebe (med katerimi so najbolj izstopajoče pisatelj Leo Richter, igralec Ralf Tanner in slavna avtorica kriminalk Maria Rubinstein), ki v različne zgodbe vstopajo in iz njih izstopajo, včasih kot glavne drugič kot stranske osebe, ali zgolj kot bežne pojave ali v omembah drugih literarnih oseb ali kot podobe na zbledelih plakatih. Pisan mozaik literarnih ljudi, ki vstopajo in izstopajo v življenja drugih ljudi in včasih celo iz svojega lastnega, vsaj iz tistega slavnega, v katerem bolj ali manj uprizarjajo nekakšne same sebe, s čimer tudi besedilo preskakuje iz časovne linearnosti v sočasnost dogodkov. Zelo zanimivo in pisateljsko igrivo besedilo, ki v svojo igro zlahka pritegne marsikaterega bralca.
Leta 2012 je po romanu nastal tudi film.
Objavljeno: 01.10.2024 16:37:08
Zadnja sprememba: 01.10.2024 16:37:08
Dvojno življenje: podvojitev življenja. Še pravkar sem bil zamorjen vodja oddelka. Kako je lahko prišlo do tega, da sem jih nenadoma razumel: fantome v rumenem tisku, vse te ljudi, ki so imeli skrivnosti samo zato, ker se brez skrivnosti ne da živeti, ker je popolna odkritost smrt in eno samo življenje človeku ne zadošča.
(str. 103)