Sladko življenje

Courtney je 15-letno dekle, ki živi v internatu elitne srednje šole v Connecticutu, bere Isherwooda, Baudelaira, Omarja Hajama in se raje kot z vrstnicami druži s profesorico angleščine, gospodično Rosen, s katero skoraj skrivaj skupaj bereta Joycea, ki ga tog režim internata prepoveduje. Edini stik Courtney z družabnim življenjem vrstnikov je cimra Janet. Ko Courtney med počitnicami zavrneta oba ločena starša in dekle ostane samo v internatu in po ravnateljičini prepovedi druženja s profesorico Rosen, se dekletovo razpoloženje bistveno poslabša. Vsi poskusi Jane, da bi pri Courtney prebudila zanimanje za družabno življenje sovrstnic, propadejo. Z novim šolskim letom Courtney zapusti internat in se preseli k mami Sondri, igralki v zatonu. Tu se bralcu razkrije vsa tragedija Courtney: staršema je v napoto, zanjo se ne zanimata, materi je ovira pri njenih razpadajočih razmerjih in karieri, hčerke ne vzgaja, finančno ni sposobna preskrbeti niti sama sebe, težave rešuje z Martinijem in Whiskyjem. Kako se Courtney znajde v maminem svetu? Tako, da se oprime vsakogar, ki ji pokaže le drobtinico naklonjenosti – znajde se v naročju maminega prijatelja Alla Leoneja, popoldneve po šoli preživlja v postelji in stanovanju 28-letnega homoseksualca Barryja Cabeta, zajtrkuje Martini, kadi, pohajkuje po mestu in pije različne koktajle. Oddaljeni, odsotni in osamljeni oče živi svoje življenje, želi se približati hčerki, vendar ga ta zavrača in ostaja z mamo. Po maminem bankrotu se mati in hči iz Hollywooda preselita v New York, kjer zdaj »že« 17-letna Courtney ponovno sreča Janet. Obe se prepustita vrtincu neskončnih zabav, popivanja in brezčustvenih razmerij. Tudi Janet, ki ima sloves lahkoživega živahnega dekleta, ima svojo temno družinsko ozadje. Oče pije in je nasilen, mama je pogosto v sanatoriju, Janet ni bila dana niti abeceda povprečnega družinskega življenja in nima nobenih meja. Po begu od doma (v katerem se Janet zateče k Courtney) in silovitem prepiru z očetom ob vrnitvi domov, Janet tragično izstopi iz svojega življenja. Courtney se odloči v spomin na prijateljico spremeniti svoje življenje, starša se začneta zavedati svoje starševske odgovornost. Roman o nasilnem in osamljenem odraščanju, spolnem dozorevanju, mladostni brezizhodnosti in odsotnosti staršev je kljub letu svojega nastanka (1956) še vedno zelo aktualen, pogosto spominja na le nekaj let prej izdanega Salingerjevega Lovca v rži (1951) ali na sodobnejše delo Manj kot nič Bret Easton Ellis (1985). Če je Courtney v svoji izpovedi nekakšna ženska različica Holdna Caufielda, pa Sladko življenje z Manj kot nič poleg opisovanja življenja mladostnikov povezuje še nekaj: mladost avtorja. Bret Easton Ellis je omenjeno delo napisal pri svojih 20-ih, Pamela Moore pa pri 18-ih. Žal je avtorica pri 26-ih svoje življenje zaključila enako tragično kot Janet iz romana.