Moja temna Vanessa

Prvenec mlade Američanke Kate Elizabeth Russell je v ZDA ob izidu leta 2020 predvsem zaradi svoje domnevne kontroverznosti dvignil veliko prahu, saj naj bi bil plagiat nekaj let prej izdanih spominov Excavating (Izkopavanje) W. C. Ortiz. Pozornost si ta roman vsekakor zasluži. Sprva petnajstletna, pozneje starejša Vanessa pripoveduje zgodbo o ljubezni, strasti, izdajstvu …, bralec bere zgodbo o zlorabi, manipulaciji, lažeh, poniževanju, naslajanju … Gre za študijski primer patološkega, čeprav že arhetipskega razmerja med profesorjem književnosti in učenko. Obširni roman učinkuje literarno korektno, reference iz literature, med drugim tudi iz Lolite, poudarjajo premišljeno pisanje, roman je zelo berljiv, neodložljiv, vsebinsko pa je preprosto izvrsten v verodostojnem prikazu manipulativnega seksualnega razmerja in njegovih posledic v nadaljnjem življenju zlorabljenega dekleta. Seveda ne gre za plagiat – zgodbe o razmerju med profesorjem in dijakinjo so običajno le avtentične variacije na isto žalostno temo, temo spolne zlorabe. In prav zaradi prepričljive verodostojnosti je lahko uporaben tudi v biblioterapevtske namene: pripoved ne popolnoma zanesljive pripovedovalke lahko prinese kak nepredviden uvid v lastno življenje angažiranega bralca.