Male smrti

Žanrdružbeni roman
Narodnosthrvaška literatura
Kraj in leto izidaMaribor, 2023
Založba
Zbirka Litera
Prevod Mateja Komel Snoj
Ključne besede Bivanjska problematika, Družinski odnosi, Hrvati, Izseljenci, Nasilje v družini, Odnosi med spoloma
Število strani

95

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

3-4 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Tirnice iskanja

Glavni junak romana se iz obmorskega hrvaškega mesta odpravi na tuje. Tirnice ga vodijo k novemu življenju, morda k novi službi, ki bo poslej delo, od katerega se bo dalo živeti, saj optimizma in upanja pač ne moreš jesti. Na poti, v ritmu vlaka, v svojo črno beležnico zapisuje svoje življenje. Iz preteklosti odseva nasilno vedenje očeta, v sedanjost se je, kljub veliki ljubezni, izgubil. Doživljanje življenja je iz smeha in veselja do dvojine prešlo v grenkobo. Prihodnost, h katerI je namenjen, bo morda svetlejša. Naj le bo več kot samo koča v njegovi notranjosti, v katero se še edino lahko zateče po toploto. Ko izstopiš na zadnji postaji, obenem veš, kdo si bil in kdo si. Veš tudi, da boš na tujem pač tujec, priseljenec v osrčju tvoje Evrope, kjer se z velikimi očmi išče tisto boljše v življenju. Po branju zgoščenega, močnega, neolepšanega romana Male smrti (izraz je metafora za vsakokratni konec nekega odnosa, obstoja v družbi, ljubezni) bralec, bralka zagotovo občuti junakovo ranljivost in hkrati tudi njegovo globoko ranjenost. Vprašanje je, kaj mu bodo zares prinesle tirnice, ki vodijo v tuje mesto, čeprav od nekdaj poznano. Težko je gledati naprej, če tam ničesar ne vidiš. Bo njegova “še vedno ljubezen” tudi tam z njim, kot je bila z njim že v preteklosti? Vsekakor mu želimo, da najde sebe, do tja pa bo prišel le s priznanjem svojega obstoja in dela v berlinski družbi. Ivana Sajko, priznana režiserka, dramaturgija, pisateljica, je roman napisala tako, da vsako poglavje tvori en sam stavek. Glas je dala moškemu pripovedovalcu, saj pravi, da je to tudi politično dejanje, ker je skozi stoletja roman predstavljal pozicijo realne moške moči. Koliko tovrstne moči ima glavni lik v romanu Male smrti? Morda je pravšnji odgovor ne v količini, temveč v ljubezni, najprej do samega sebe.

Glej tudi:

… da bi razumel, moraš najprej oditi – vsak odhod je mala smrt, vsakdo se krčevito oklepa tistega, kar pušča za sabo, in vsakdo si zasluži svojo fotografijo, legendo, beležnico, jaz odhajam z enim samim kovčkom in nahrbtnikom, v katerem so prenosnik, dva sendviča in jabolka, odhajam kakor vsi pred mano, ker moram, ker sem sebi in drugim postal tujec, vendar upam, da me na drugi strani proge čaka mesto, v katerem bom prepoznal vsaj delček samega sebe, morda bo to na parkirišču pred ruševino Anhalter Bahnhofa, morda na kateri od postaj S-Bahna, morda na križišču, kjer se konča Potsdamer Straße in začne Hauptstraße in kjer me je držala za roko …
(str. 76)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Male smrti.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 147
Komentarji: 0
Število ocen: 2
Želi prebrati: 0
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 0

Morda vam bo všeč tudi

Dela avtorja