Sedem praznih hiš

Zbirka Sedem praznih hiš Samante Schweblin združuje sedem kratkih zgodb, ki se osredotočajo na krhkost človeške duševnosti in na načine, kako ljudje polnijo – ali ne uspejo zapolniti – emocionalnih praznin v svojem življenju. Čeprav se zgodbe dogajajo v vsakdanjem, prepoznavnem svetu, avtorica vanj spretno vnaša komaj zaznavne fantastične elemente, ki pri bralcu ustvarjajo občutek nelagodja. Prav ta preplet realnega in rahlo izmuzljivega nadrealnega naredi zbirko tako vznemirljivo.

Schweblin nikoli ne poda vseh informacij – bralcu nameni le drobce, ključe, zlovešče namige, medtem ko bistvene stvari ostanejo neizrečene. To ustvarja poseben tip napetosti: bralec je prisiljen aktivno sodelovati, ugibati, sestavljati manjkajoče povezave. Ker nam avtorica pusti toliko prostora, si lahko zgodbo interpretiramo na več različnih načinov. Dogodki se lahko zdijo banalni ali celo nedolžni, a v ozadju čutimo nemir – občutek, da nekaj ni povsem pravilno. To hkrati vznemirja in bega, a prav ta negotovost je srčika njenega pripovednega pristopa.

Vsaka zgodba sledi likom, ki so na neki način čustveno izpraznjeni: osamljeni, izgubljeni, odtujeni, obsedeni ali ujeti v družinskih dinamikah, ki jih ne razumejo več. Tako na primer spoznamo vdovo Lolo, ki obsedena z organizacijo svojega življenja, pripravlja sezname in pakira, a se ne zaveda dogajanja v zunanjem svetu. Ali pa žensko, ki nenadoma v kopalnem plašču zapusti svojo hišo: njen pobeg, ki je morda fizičen, a tudi simboličen, je beg pred nečim neizrečenim v njenem življenju.  Naslov zbirke je torej večplastna metafora – prazne hiše niso le prostori, temveč notranji svetovi likov, ki iščejo stik, varnost ali pripadnost.

Čeprav je avtoričin jezik enostaven, skoraj minimalističen, ta mojstrsko stopnjuje napetost. Z drobnimi premiki, tihimi gestami in nepojasnjenimi dogodki doseže dramatične zasuke in presenečenja, zaradi katerih se vsaka zgodba odpre kot psihološki labirint. Sedem praznih hiš je zato zbirka, ki deluje tako na ravni pripovedi, kot na ravni čustvenega in simbolnega – subtilna, vznemirljiva in globoko človeška.