Črna mati zemla

Koliko lahko na človeka vplivajo travmatske izkušnje iz otroštva? Ali se jih da zatreti in na njih popolnoma pozabiti? Ali je takšen poskus izbrisa sploh zdravo početje? Takšna in še marsikatera druga vprašanja se postavljajo bralcu romana Črna mati zemla hrvaškega pisatelja Kristiana Novaka. Kaj vse je zakopano v podzavesti glavnega junaka? Si ta sploh želi, da vse, kar je zakopano v črno mater zemlo, sploh kdaj pride na plan? Četudi bi bil odgovor na slednje vprašanje negativen, mu avtor tega ne dopusti, saj na spominih, ki so nujno povezani s travmatično izgubo v otroštvu, sloni celotna zgodba konkretnega romana. Brez njih ne bi mogel obstajati. Črno zemljo je treba razkopati in iz nje izvleči vse, kar se v njej skriva. Ko sem bral Novakov roman, sem se večkrat spomnil na nek angleški film, ki se v originalu imenuje The Medusa Touch in v katerem je igral Richard Burton. Med njim in Črno materjo zemlo bi lahko potegnili kar nekaj vzporednic, se pa ne skladata v nečem bistvenem, filmski junak dejansko premore nadnaravne moči in s pomočjo misli dejansko ubija, medtem ko si literarni junak to zgolj domišlja. V kolikor bi šlo za žanrsko branje, bi lahko bila prejšnja poved odveč, a ker v tem primeru ne gre za takšne vrste literaturo upam, da ni.