Še zadnja zgodba in konec
Žanr | kratka zgodba |
Narodnost | izraelska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2014 |
Založba | Literarno-umetniško društvo Literatura |
Zbirka |
Stopinje |
Prevod |
Julija Potrč Andrej Blatnik |
Ključne besede | Odnosi, Življenje |
Naj nadarjenost nikoli ne izgine!
Kratke zgodbe, zbrane v knjigi z naslovom ene od njih, Še zadnja zgodba in konec, so izbor Keretovih zgodb iz treh del in sicer The bus driver who wanted to be God, The Nimrod flip-out in The girl on the fridge. Po svetu žanjejo med bralci posebno priznanje zaradi tematske bližine in navdušenje zaradi avtorjevega sloga pisanja. Keret namreč zna zapeljati bralca. Kratko in jedrnato to stori prav z vsako zgodbo, ki nosi s seboj toliko bizarnosti, da bralčeva domišljija deluje s polno paro in pretvarja prebrano v film, ki se vrti na njegovem lastnem platnu. Tam se znajdejo mladi moški in ženske, ki iščejo ljubezen, vojaki, ki to ne želijo biti, otroci, ki iščejo stike s svojimi starši in starši, ki so pozabili, zakaj imajo otroke. Ne manjka tudi stvari, reči, ki krožijo po svetu kot posledica globalizacije in tako družijo, čeprav na Keretov bizaren način, bralce po vsem svetu.
Keretove zgodbe so navdihujoče in inteligentne in zaradi tega predstavljajo kratko prozo v svoji najboljši luči.
Objavljeno: 08.10.2015 11:55:19
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:28:03
Naenkrat se mi je posrečilo. Rekel sem: “Stoj!” in vse se je ustavilo, kar na lepem, sredi ulice. Avtomobili, kolesa in celo majhne vespe, s katerimi se naokrog vozijo kurirji, so se ustavili na mestu. Jaz sem se sprehajal mimo njih in iskal najprivlačnejša dekleta. Rekel sem jim, naj pustijo nakupovalne vrečke, jih pospremil z avtobusa, peljal domov in pofukal, da so videle vse zvezde. Čudovito je bilo. Več kot čudovito. “Stoj!” “Pridi sem!” “Uleži se na posteljo!” In bam! Vsa ta dekleta so bila hude bejbe, prave lepotice. Počutil sem se kot kralj sveta. Bil sem glavni,
Dokler se ni vmešala moja mama.
(str. 117)