Se vid’va, Simon!

Žanrdružbeni roman
Narodnostnovozelandska književnost
Kraj in leto izidaDob pri Domžalah, 2004
Založba
Prevod Vida Vrečar
Ključne besede V mladinskem leposlovju, Prijateljstvo, Invalidni otroci
Število strani

176

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

5-6 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Vaši strahovi ne morejo biti bolj nesmiselni kot moji.

Najstnik Nathan pripoveduje o dogodivščinah s svojim prijateljem Simonom, ki ima mišično distrofijo. Kljub zavedanju, da se nikoli ne bo postaral, Simon ostaja optimističen, predvsem pa pristen najstnik z nenavadnim smislom za humor. S prijatelji se ob sobotah druži ob igranju iger domišljijskih vlog, jim deli nasvete o dekletih ter druge modrosti. Pred Nathanom in njegovimi prijatelji je ena najtežjih preizkušenj mladosti – najti način, kako se posloviti od Simona. Za Davida Hilla je značilno, da poglobljeno raziskuje problematiko mlade generacije, kar se izraža v pričujočem delu. Bralca vzpodbuja k večji strpnosti in prijaznosti do sočloveka ter razbija tabu smrti med mladostniki. Obenem izpostavlja tudi probleme in težave invalidov.

Glej tudi:

Simon se je zahihital. “Nimaš nobene možnosti, fant moj. Vsako dekle z okusom ima raje mene. Sem lep, pameten, obvladam iskriv pogovor, sem enkratna osebnost in -” “Skromen?” sem predlagal. “Tudi to,” se je strinjal. “In seveda, dekleta že po naravi privlačijo fantje, ki imajo lasten prevoz.” Zasmejal sem se. “Počakaj, da se ti spet sprazni akumulator in te bo morala potiskati.” Da ne pozabim,” je nadaljeval Simon, “v naslednjem tednu boš nekaj časa brez konkurence.” Neprijeten, hladen srh se mi je kot kača splazil po hrbtu. Slišati je bilo, kot da se šali, a njegov glas je zvenel potrto. “Kaj se dogaja, je kaj narobe?” sem vprašal. “Za nekaj časa grem nazaj v bolnišnico,” je razložil Simon. (str. 62-63)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Se vid’va, Simon!.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 309
Komentarji: 0
Število ocen: 1
Želi prebrati: 8
Trenutno bere: 1
Je prebralo: 3

Morda vam bo všeč tudi