S pariškega balkona

S pariškega balkona je zadnji del trilogije, ki jo je navdihnilo slavno pariško stanovanje kurtizane Marthe de Florian. Tako kot prejšnja dva romana, Pariško časovno kapsulo in Hišo ob jezeru, lahko tudi tega beremo samostojno. Zgodba se odvija v dveh časovnih linijah: sedanjosti in obdobju la belle epoque v Parizu med 1890 in 1914.
Sarah West, kustosinja umetniškega muzeja v Bostonu, najde med imetjem pokojnega očeta pismo, ki ga je Marthe de Florian leta 1895 napisala vikontu Henryju Duvalu po samomoru njegove žene Louise. To ponovno obudi Sarahino zanimanje za družinsko tragedijo. Smrti njene prapratete Louise niso nikoli raziskali, zdaj pa si Sarah želi najti odgovore. Ko izve, da je stanovanje Marthe de Florian v Parizu na voljo za najem, stopi v stik z lastnikom in mu razloži, zakaj želi v njem preživeti poletje. Stanovanje pa je bilo že obljubljeno Laurentu Chartierju, umetniku, vendar ga je ta pripravljen deliti. Tako se Sarah odpravi v Pariz, da bi končno razkrila družinske skrivnosti, hkrati pa upa, da ji bo to pomagalo preboleti smrt staršev in težko ločitev. Sočasno s Sarahinim raziskovanjem spoznavamo tudi Louisino tragično zgodbo.
Ella Carey je napisala privlačno zgodbo v dveh časovnih premicah, ki poleg romance poudarja konfliktnost in hinavsko moralo takratne družbe v Evropi poznega 19. stoletja, zlasti v Parizu in Londonu. V ospredje postavlja tudi vprašanje neenakosti spolov in gibanje za pravice žensk, ki ga je tedaj vodila angleška politična aktivistka Emmeline Pankhurst.