Hvala, gospod Dior
Žanr | ljubezenski roman |
Narodnost | nemška literatura |
Kraj in leto izida | Tržič, 2021 |
Založba | Učila International |
Prevod |
Maja Prevolnik |
Ključne besede | Moda, Modno oblikovanje, Odnosi med spoloma, Umetniki |
Nemška pisateljica in novinarka, ki pod različnimi psevdonimi ustvarja zgodovinske in ženske romane, nas popelje v čas po drugi svetovni vojni. Navdih za roman ji je dal kostim, ki ga je zagledala v pariški izložbi. Izžareval je nekaj posebnega, čarobnega. Bil je iz prve kolekcije svetovno znanega modnega oblikovalca Christiana Diorja. Ženskam je s svojimi kreacijami želel povrniti naravno lepoto in jo poudariti v vsej polnosti. Ponudil jim je eleganco, ki so si jo po letih medvojnega odrekanja tako želele. Privoščile pa so si jo lahko le redke…
V zgodbi je glavna junakinja Celestine – mlada Normandijka, ki je odšla s podeželja v srce Pariza, da bi pozabila na svojo preteklost. Zaposli jo modni oblikovalec, ki pripravlja predstavitev svoje prve kolekcije. Postane njegova gospodinja in bralec počasi odkriva, kakšen je bil Dior zasebno – energičen, tankočuten perfekcionist, a tudi plah in skromen deloholik, ki je živel za svoje delo in modni imperij, ki ga je ustvaril. Uspelo mu je, da je obleko spremenil v umetnost. Njegove kreacije so predstavljale novi videz oz. modo, ki je odražala duh novega začetka po kruti vojni.
V zgodbi seveda ne manjka niti zaplet, za katerega poskrbi kar Celestine ter seveda ščepec ljubezni, ki začini dogajanje. Preprost, berljiv roman, v katerem pokukamo v svet in življenje velikega umetnika, ki mu je moda predstavljala vse.
Objavljeno: 13.05.2021 18:29:10
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:45:13
Lahkotno ji je pripovedoval o tem, vendar je v njegovem glasu zaznala resnost, s katero je opravljal svoj poklic. Cenil je delo svojih šivilj in krojačev ter trud manekenk in prodajalk. V skoraj vsakem stavku se je odražala njegova skromnost pa tudi ponižnost, ki jo je gojil do usode. Svoj uspeh je bolj pripisoval spletu srečnih okoliščin kot pa svojemu znanju.
str. 186