| Žanr | esej |
| Narodnost | slovenska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2002 |
| Založba | Študentska založba |
| Zbirka |
Beletrina |
| Spremna beseda |
Mitja Čander |
| Ključne besede | bralec, eseji, knjige, kulturna krajina, Literarna kritika, literarno ustvarjanje, Vrednotenje književnosti |
Drago Jančar je eden najplodovitejših in večkrat nagrajenih slovenskih pisateljev, dramaturgov in esejistov, ki bralsko navdušenje žanje tudi izven slovenskih meja. S Prešernovo nagrado okronani avtor je v pričujoči knjigi zbral zapise o literaturi in bralski kulturi, ki so nastajali vse od 70-ih let prejšnjega stoletja.
V pričujoči knjigi Jančar preizprašuje pojem evropske literarne estetike ter se postavlja v kritično držo zoper naravnanost domačih založb, ki zavoljo prodajnega dobička kategorično zapostavljajo (ali celo popolnoma ignorirajo) zahtevnejšo domačo in prevodno literaturo ter “vsakršne jezikovne in vsebinske globine”, pri čemer sledijo ameriškemu modelu založništva, ki temelji na komercializaciji in prodaji “literarnega fast fooda”, površne literarne privlačnosti z ohlapnimi stavki in vsebinsko praznino, značilno za ameriško literarno estetiko. Prava literatura mora ponujati “nekaj več” od gole entertaining razsežnosti žanrskega kratkočasja, v katero Jančar umešča tudi vse kvazi duhovne vsebine, ki imajo z literaturo bolj malo skupnega, a po katerih posega vedno več smisla lačnih bralcev.
Jančar je bil pred svojim časom – že leta 1998 je opozarjal na nevarnosti tehnologije, ko je zapisal, da “surfanje po površini stvari nikoli ne prinese globine, ki jo da globoka literatura”. Z lucidnimi vpogledi v današnje stanje (pomanjkanja) bralske kulture je na prelomu tisočletja (ko pametni telefoni še niso obstajali) jasnovidno napovedal sedanjo krizo šolskega sistema, v kateri so glave mladine prav zaradi digitalnih igrač bolj prazne kot kadarkoli doslej. Uvedba računalnikov v šole ni izboljšala kognitivnih sposobnosti učencev, pač pa jih je (med drugim) odtegnila od pomembnejše, “neponovljive, globoke in pomembne izkušnje”, ki med odraščanjem ključno gradi človekovo osebnost: branja.
“Zabavno bo opazovati zmedo, ki bo zajela šolski sistem, ko se bo še stopnjevalo nasprotje med ambicijo, da bi mlade glave pripravili na svet informatike in novih tehnologij, in spoznanjem, da so te glave prav zaradi tega prizadevanja pravzaprav prazne, zelo omejeno sposobne. ”
Knjiga vsebuje tudi številne nekonvencionalne premisleke o književnikih in delih, ki so se na nek način dotaknila avtorja – od Vaclava Havla do Kafke…
Skratka prvovrstni zapisi o bralski kulturi in obvezno čtivo za knjižničarje.
Objavljeno: 28.04.2026 15:23:39
Zadnja sprememba: 28.04.2026 15:29:57
Očitno je, da se ne samo med založniki, ampak tudi med avtorji in kritiki prodajni uspeh vse bolj samoumevno enači s kvaliteto, kakor se, rečeno z besedami Karla-Markusa Gaussa, kultura zamenjuje s kulturno industrijo. Zmeda ni majhna in nič manjša ni v vzhodnih pokrajinah evropskega literarnega kontinenta, ki hkrati doživlja popoln razpad tiste napetosti med literaturo in družbo, ki je pisatelje na paradoksalen način vzdrževala v središču bralskega zanimanja, ter poplavo povprečnosti, ki jo je založniški interes z mnogimi prevodi znal naglo uveljaviti.
(str. 11)
