Privlačnost praznine : literarni eseji in zapisi

Drago Jančar je eden najplodovitejših in večkrat nagrajenih slovenskih pisateljev, dramaturgov in esejistov, ki bralsko navdušenje žanje tudi izven slovenskih meja. S Prešernovo nagrado kronani avtor je v pričujoči knjigi zbral bolj ali manj spontane zapise o literaturi in bralski kulturi, ki so nastajali vse od 70-ih let prejšnjega stoletja.  

V začetnih esejih Jančar preizprašuje pojem evropske literarne estetike ter se postavlja v kritično držo zoper naravnanost domačih založb, da zavoljo prodajnega dobička kategorično zapostavljajo (ali celo popolnoma ignorirajo) zahtevnejšo domačo in prevodno literaturo ter “vsakršne jezikovne in vsebinske globine”, pri čemer sledijo ameriškemu modelu založništva, ki temelji na komercializaciji in prodaji “literarnega fast fooda”, površne literarne privlačnosti z ohlapnimi stavki in vsebinsko praznino, značilno za ameriško literarno estetiko.  Prava literatura, pravi Jančar, mora ponujati “nekaj več” od gole entertaining razsežnosti žanrskega kratkočasja, v katero avtor umešča tudi vse (kvazi) duhovne vsebine, ki imajo z literaturo bolj malo skupnega, a po katerih posega vse več smisla lačnih bralcev.   

Jančar je bil pred svojim časom – že leta 1998 je opozarjal na nevarnosti tehnologije, ko je zapisal, da “surfanje po površini stvari nikoli ne prinese globine, ki jo da globoka literatura”. Z lucidnimi vpogledi v današnje stanje (pomanjkanja) bralske kulture je na prelomu tisočletja – torej v času, ko pametni telefoni še niso preplavili planeta – jasnovidno napovedal sedanjo krizo šolskega sistema, v kateri so glave mladine prav zaradi digitalnih igrač bolj prazne kot kadarkoli doslej. Uvedba računalnikov v šole ni izboljšala kognitivnih sposobnosti učencev, pač pa jih je odtegnila od pomembnejše, “neponovljive, globoke in pomembne izkušnje”, ki med odraščanjem ključno gradi človekovo osebnost: branja.   

“Zabavno bo opazovati zmedo, ki bo zajela šolski sistem, ko se bo še stopnjevalo nasprotje med ambicijo, da bi mlade glave pripravili na svet informatike in novih tehnologij, in spoznanjem, da so te glave prav zaradi tega prizadevanja pravzaprav prazne, zelo omejeno sposobne. ”  

Knjiga vsebuje tudi številne premisleke o književnih delih, ki so se na nek način dotaknila avtorja – od Vaclava Havla in Kundere pa do Bölla in Kafke…

Skratka prvovrstni zapisi o problematikah bralske kulture in obvezno čtivo za knjižničarje.