V burnem letu 1989 se na ljubljanski Filozofski fakulteti srečata študent prvega letnika slovenščine, pesnik s sveže izdano prvo pesniško zbirko, doma iz slovenskih Rovt, in Rita Sax, študentka etnologije iz Amsterdama. S svojim nenavadnim zanimanjem za slovensko kulturo in jezik, mladostno radovednostjo, svobodomiselnostjo, drugačnostjo ter živahnim družabnim življenjem Rita vzbuja zanimanje marsikoga. Njo pa očara mladi pesnik. Z njim odpotuje v Rovte, k njegovi družini. Njuna ljubezenska zgodba je razpeta med vaško podeželje in študentsko življenje v Ljubljani v času slovenske pomladi. V Riti pa tli tudi zamolčana in zapletena preteklost iz Amsterdama.
Kako bo tujko sprejela fantova družina in vaška skupnost? Zakaj se je dekle iz Amsterdama sploh znašlo v Ljubljani? Bosta mlada človeka uspela uskladiti študij in ljubezen? Bodo politične spremembe v takratni Evropi pretresle tudi Jugoslavijo in Slovenijo?
Pripoved je razdeljena na 20 poglavij; dogajanje poteka časovno linearno, z izjemo pogledov v otroštvo oziroma najstništvo obeh osrednjih literarnih oseb. Poseben, duhovit in občutljiv prvoosebni pripovedovalec (izjema je vsevedni tretjeosebni pripovedovalec, ki bralcu razkrije Ritino preteklost) ter zanimiva, večplastna ženska protagonistka ohranjata pozornost bralca. Pripoved razgibajo različne pripovedne tehnike (opisi, dialogi, pismo …), prisotna sta tudi humor v številnih razmišljanjih in spoznanjih protagonista, študentu slovenščine primerno izostren občutek za jezik in precej lirični odlomki z opisi narave.
Osrednje teme romana so ljubezen (tudi stranske ljubezenske zgodbe Ritine sostanovalke Ksenije in prijateljice Sare), študentsko življenje in razmere na fakulteti ter iskanje lastne življenjske poti mladih ljudi. Ob tem roman ponuja tudi številne druge motive (npr. družinsko življenje, medosebni odnosi, literarno ustvarjanje, homoerotika, doživljanje smrti, politične opredelitve ljudi …). Delo pomembno zaznamuje čas dogajanja – zadnja leta življenja v Jugoslaviji (omenjen je npr. sodni proces proti četverici JBTZ, miting resnice …). Zanimivo je, da je bil roman napisan leta 1990, torej z majhno časovno razdaljo od dejanskega dogajanja, ki so ga pozneje, v 21. stoletju, ubesedili tudi drugi sodobni slovenski avtorji (npr. Sebastijan Pregelj z delom V Elvisovi sobi, Andrej Blatnik v Trgu osvoboditve ali Janja Vidmar v romanu Pink).
Besedilo je pospremljeno s tremi mnenji avtorjevih sodobnikov o knjigi (France Bernik, Alenka Höfferle, Jeja Jamar Legat) ter s seznamom avtorjevih del do leta 1996.
Preklic obsednega stanja je eden izmed osmih Felčevih romanov.
Objavljeno: 28.07.2025 08:01:37
Zadnja sprememba: 28.07.2025 08:01:37