Pomlad, poletje, jesen in smrt

Žanrkratka zgodba
Narodnostknjiževnost ZDA
Kraj in leto izidaLjubljana, 2020
Založba
Prevod Marko Košan
Ključne besede Odraščanje, Nacizem, Serijski morilci, Zaporniki, Nosečnice
Število strani

622

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

20-21 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Štirje letni časi

Zbirka kratke proze ameriškega mojstra groze postreže s štirimi zgodbami, zajetnimi tako po dolžini kot psihološki poglobljenosti. Tri med njimi so svoj kultni status dobile oziroma potrdile z odličnimi filmskimi priredbami, filmi Kaznilnica odrešitve (Shawshank redemption), Vzoren učenec (Apt student) in Ostani z menoj (Stand by me) so bili tako odmevni, da niso poznani le filmskim navdušencem. In v izogib morebitnim predsodkom je potrebno takoj povedati, da poznavanje filmske vsebine bralca nikakor ne prikrajša za užitek. Še več, ponovno se – z vsem spoštovanjem do sedme umetnosti – potrjuje znano pravilo, kako samo literarno delo vendarle zna ponudi nekaj več, iti še dalje in še globje od še tako dobre uprizorjene različice. Seveda ne vedno, izjeme pa so tiste, ki potrjujejo to pravilo. Zgodbe se obravnavajo kot odmik od klasičnega Kinga, ki je, kot pravi avtor sam v epilogu k zbirki, etiketo pisca grozljivega, pogosto s fantastičnimi elementi prepredenega pripovedovanja dobil že po prvih dveh izdanih romanih. V pričujočih zgodbah resda ni nadnaravnega vpletanja v življenje junakov, ki tudi sami niso obdarjeni s kakšnimi posebnimi paranormalnimi sposobnostmi, a vsi ti našteti prijemi tako niso bistvo Kingovih del niti tam, kjer so uporabljeni. Poglavitna je pisateljeva sposobnost spuščanja v globoke rove in zapletene labirinte človeške duše in iskanja temine pa tudi svetlobe v njih. Ritem pripovedovanja je pisatelj tokrat razdelil na štiri letne čase. Pomlad nam prinese Rito Hayworth in kaznilnico odrešitve, prikaz okrutnega življenja zapornikov v kazensko-popravni ustanovi, kjer dejanja tam zaposlenih niso nič manj zločinska od dejanj tam zaprtih, le na različnih straneh pravice se oboji nahajajo. Poletje nam predstavi Vzornega učenca, odraščajočega fanta, od zdravja kipečega, svetlolasega poosebljenja ameriške zgodbe o uspehu, in njegov odnos z usihajočim ostarelim priseljencem, ki pa seveda ni kakšen vzoren primerek medgeneracijskega sožitja. Starec je nekdanji nacist, vojni zločinec, visoka živina v zloglasnem nemškem koncentracijskem taborišču, deček pa obsedenec z zgodbami iz druge svetovne vojne, sploh tistimi, ki vključujejo mučenje in ubijanje. V tej morda najsrhljivejši zgodbi v knjigi se ponovno postavlja vprašanje, ali serijskega morilca naredijo okoliščine ali pa mu te le ponudijo priložnost za izživetje njegovih mračnih strasti. Na zgodnjejesenskem potepu z naslovom Jesen izgubljene nedolžnosti spremljamo druščino prijateljev, ki se pri svojih dvanajstih letih nahajajo nekje na koncu otroštva, pustolovščina, ki je pred njimi, pa bo to obdobje nepreklicno končala in jih potisnila na rob odraslosti. V tej zgodbi se pokaže Kingov izredni posluh za otroške stiske, ki jih povzročajo odraščanje v disfunkcionalnih družinah, slabe socialne razmere, medvrstniško nasilje in podobne psihopatologije vsakdanjega življenja, ki so v ospredju tudi mnogih drugih njegovih del. Značilnost zbirke so tudi zgodbe v zgodbah, tiste, ki jih pripovedujejo njihovi junaki. Še več zgodb nam ponuja zima, ki nas poduči o Tehnikah pravilnega dihanja. Kot vidimo v naslovu zbirke, se pisatelj odreče metaforiki zadnjega letnega časa in uporabi bolj srh in napetost vzbujajočo dobesednost. A vendarle smrt prinese tudi rojstvo, več podrobnosti te edine (še) neposnete zgodbe pa ne bom razkrila. Posebno pozornost si zasluži tudi esej o prijateljstvu, spremna beseda Marcela Štefančiča.

“Najpomembnejše stvari je najtežje povedati. Običajno nam gredo težko z jezika, ker besede zmanjšujejo njihov pomen … Stvari, ki so v glavi videti neskončne, izrečene besede omejijo na naravno velikost. Ampak gre še za nekaj drugega, kajne? Najpomembnejše stvari ležijo preblizu kraja, kjer je zakopana največja skrivnost vašega srca, in so kot kažipoti do zakladov, ki bi jih radi ukradli vaši sovražniki. Zgodi se, da s težavo izdate skrivnost, ki je za vas kot razodetje, ljudje pa vas presenečeno gledajo in ne razumejo, kaj ste sploh hoteli povedati, ali pa se čudijo, zakaj so za vas te stvari tako pomembne, da ste se med pripovedovanjem skoraj razjokali. To je najhujše, se mi zdi: ko skrivnost ostane zaklenjena v srcu, ne zaradi tega, ker bi tako hotel pripovedovalec, temveč zato, ker ni nikogar, ki bi ji prisluhnil.

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Pomlad, poletje, jesen in smrt.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 28
Komentarji: 0
Število ocen: 4
Želi prebrati: 4
Trenutno bere: 1
Je prebralo: 5

Morda vam bo všeč tudi