Pegasti sovici : zbirka pravljičnih zgodb kako raziskovati in podpreti svoje misli
Žanr | poučna kratka proza, pravljica, priročnik |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Tibolci, 2024 |
Založba | Moj razum |
Ilustracije |
Tjaša Hazenmali |
Ključne besede | čuječnost, Čustva, optimizem, Otroci in odrasli, Sanje, Slovenija, Spodbujevano učenje, Varnost |
Vsi brž v sanje po življenjsko znanje!
Amadeja Godina je v svoji prvi knjigi, ki gotovo ni zadnja, ujela negotovosti, nepozornosti in pomanjkanje osredotočenosti na okolje ter lastna občutja. Skozi sedem zgodb se lahko odrasli bralec sam, otrok pa s pomočjo odraslega bralca, naučita čuječnosti do sebe, drugih in kar ju obdaja. V sanje po znanje realistično upodobljenih sedem knjižnih junakov, otrok, pospremita dve pegasti sovici. Junaki Anaja, Jaka, Danaja, Adrian, Livija, Domen in Ulani se z njima sprehodijo skozi svoje varne prostore: Ptujski grad, jezero Radehova, Velenjsko jezero, grad Grad ali pa preprosto ostanejo v varnem zavetju domače sobe. Sovici Deja in Lara vsakega otroka posebej spodbudita k čuječnosti z naštevanjem videnega in občutenega v okolju, kamor so odpotovali skupaj. Obenem pa skupaj dojemajo vzorce, ki jih je potrebno opustiti, spremeniti, sprejeti ali dopustiti. Zgodbe nam lahko služijo v vlogi pravljice za vsakodnevno kratko branje pred počitkom, v vrtcu ali doma; lahko pa jih dojamemo kot globljo spodbudo k razmisleku o sebi, o lastnem dojemanju in občutjih – na ta način zgodbe pridobijo skorajda zdravilno moč. Avtorica se skoznje dotakne tudi perečih in vedno aktualnih tem kot so drugačnost, zavračanje lastnih občutij, premoženjske stiske, sram, življenjski cilji, neopaženi talenti ipd. Za pegasti sovici pa si po prebiranju te knjige kar zaželimo, da bi v neki noči obiskali tudi nas!
Objavljeno: 24.01.2024 15:34:11
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:55:10
“Adrian, pod svoje okrilje sva vzeli tvoje sanje, ki so nas pripeljale v prostor, kjer v vsakdanu najdeš svoj mir in iščeš navdih. To je bil doslej prostor tvoje sobice,” mi nežno in počasi pojasnjuje sovica Deja. (str. 41)