skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Okruški mojega življenja

Žanrspomini
Narodnostslovenska literatura
Kraj in leto izidaLjubljana, 2006
Založba
Ključne besede NOB, Slikarstvo, Spomini
Število strani

208

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

6-7 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Lahkotna
Zahtevna

Slikarka Alenka Gerlovič je s pomočjo novinarke Neve Brun uredila svoje zapiske in tako so nastali ti njeni spomini. Otroštvo je preživela v Brežicah, leta 1929 pa je oče dobil službo kot ravnatelj splošne bolnice v Ljubljani, kasneje v Polju, in družina se je preselila v Ljubljano. Tu so otroci nadaljevali šolanje. Alenka je zelo rada brala, in na podlagi prebranih knjig je razvila močan občutek za zatirane ljudi, tako je že kot najstnica sanjala o tem, kako bo reševala Indijance v Ameriki in pomagala Ghandiju izgnati Angleže in osvoboditi Indijce. Tudi izbira študija, študirala je slikarstvo na likovni akademiji v Zagrebu, je bila kaj nenavadna za dekle tistega časa. Diplomirala je v času, ko se je v takratni Jugoslaviji začela druga svetovna vojna. Vrnila se je v Ljubljano in svojim močnim socialnim čutom se je takoj vključila narodnoosvobodilno gibanje, sprva kot aktivistka OF, potem, ko so očeta odpeljali neznano kdo neznano kam (šele po vpojni so zvedeli, da so ga še tisto noč ubili in zakopali neznano kje), pa se je odločila za odhod v partizane. Tu je s svojim strokovnim znanjem pomagala v partizanskih tiskarnah. Spoznala je Vita Globočnika, poročila sta se a mož je takoj po vojni umrl. Po vojni je šestindvajsetletna vdova delala v glavnem kot likovna pedagoginja po raznih šolah in šele po upokojitvi se je spet posvetila slikanju in potovanjem. Njena življenjska pot je polna različnih doživetij, srečevala je polno ljudi, ki so se zapisali v našo (tudi kulturno) zgodovino, njene prigode, potovanja in anekdote popestrijo in ohranjajo njeno življenjsko pripoved živo in zanimivo. Ob tem pa se tudi veliko posveča razmišljanju o svojem ustvarjanju. Njen ustvarjalni in razmišljujoč duh jo preveva še v njenih devetdesetih letih, ko prizna, da njej ni nikoli dolgčas, saj jo vse zanima.
Knjigi so dodani utrinki iz ocen o slikarstvu Alenke Gerlovič.

Ne Vid ne Petrač nas v Starih Žagah nista mogla imeti popolnoma na vrvici, saj nihče ni pomislil, da pelje od naše zidanice v dolino še ena pot, ki ne vodi mimo postojanke »vodilnih«. Po tej poti si prišel naravnost do Tončke Mrvar, imenovane Mrvarca, ki je imela majhno gostilno. Natočila nam je šilce kar zastonj. Na desnem bregu potoka je bil v nekdanji Šprajčevi žagi ekonomat Slovenskih centralnih vojnih bolnic (SCVPB). Tja je prihajal ob večerih igrat harmoniko Jože Potočar.(str.149)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Okruški mojega življenja.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 27
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 0
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 0