Nikamor, od nikoder

Žanrdružbeni roman
Narodnostbosanskohercegovska književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2023
Založba
Prevod Dijana Matković
Ključne besede Bosna in hercegovina, norveška, Družina, Izseljenci, Identiteta
Število strani

237

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

7-8 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Jugoslovanski nomad, obkrožen s posebneži, v iskanju svojega doma.

S prvoosebnim pripovedovalcem vstopamo v svet moškega, ranljivega navznoter in rahlo samovšečnega navzven, čigar življenjska pot, od mladosti dalje pogojevana z večnimi selitvami, se vije od ene začasne nastanitve do druge in je polna občutkov tesnobne praznine, izhajajoče predvsem iz čustvenih primanjkljajev dóma. Rojen v mali bosanski vasici svoje otroštvo po razhodu staršev preživlja pri starih starših, oče se je namreč odselil, mati je odšla na študij. Mladostna leta preživlja v internatu, od koder se domov vrača le ob počitnicah. Ko vpiše študij, ga premamijo glasba in veseljačenja, čas pa sovpada tudi z začetkom vojne v bivši Jugoslaviji. Edina možnost pobega z vojno zaznamovanega območja, ki se mu ponudi, je selitev na Norveško, čeprav si pravzaprav ne želi nikamor. Dlje, ko je od doma, večje postaja njegovo hrepenenje po domačnosti, sprejetju, ljubezni in svojem lastnem domu, kar utaplja z alkoholom, hašišem in ostalimi omamami, vmes pa se ob obujanju spominov sprehaja po poteh svojega odraščanja, prepojenega z bodisi namišljenimi bodisi izmišljenimi identitetami, med katerimi je resnici verjetno še najbližja tista, »sestavljena iz kupa polresnic, domiselno povedanih laži in nedorečenih odnosov z ženskami«. Njegova pot kot da ne vodi nikamor – kako bi, ko pa, tako čuti, prihaja od nikoder? Bekim Sejranovič tudi to svojo pripoved, ki je njegov prozni prvenec in je zanj prejel nagrado Meša Selimović, gradi na mnogoterih avtobiografskih elementih, ki jih preobraža in nadgrajuje z veščimi pisateljskimi prijemi, bujno domišljijo in mestoma začini s tipičnim bosanskim melosom. Vešč pripovedovalec je, da je branje še prijetnejše, pa gre zasluga odličnem prevodu Dijane Matković.

Vse me spominja na odhod pred osmimi leti. Edino nahrbtnik, ki ga nosim zdaj, je malo večji. Toda občutek dokončnega odhoda je podoben, četudi tokrat bolj zavesten: poslavljanje od ulic tega mesta, trganje od nečesa, o čemer sem misli, da je povezano z mano, pričakovanje nečesa novega, negotovost, želja, da se vse to konča, da se rešiš kosti, kože, dlak na prsih, da te prevelike oči padejo iz duplin, želja, da pozabiš obupno potrebo po ljubezni, to prekleto lakoto po ljubezni, ki uničuje, ljubezni, ki te stane in zahteva več, kot lahko tvoja misel sploh zasluti, ki ti na koncu stre hrbtenico in te spremeni v črva. Obenem pa, če nisi pripravljen na to in takšno ljubezen, ni vredno niti živeti.

(str. 111)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Nikamor, od nikoder.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 44
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 2
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 1

Dela avtorja