Nenavadni spomin Roze Mazur

Žanrdružbeni roman, družbenokritični roman, zgodovinski roman
Narodnostavstrijska književnost, judovska književnost
Kraj in leto izidaMaribor, 2014
Založba
Prevod Štefan Vevar
Ključne besede Družina, Judje, Komunizem
Število strani

396

Čas branja

Opozorjeni smo bili, da se čas branja razlikuje tudi glede na zvrst ali žanr knjige. Sklep: trenutno informativno obvestilo naj se dopolnjeno glasi: To je le ocena.

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

13-14 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

... ali kako je Roza spala skupaj s Stalinom

Spomini Roze Mazur, Judinje, ki je večino svojega preko 20. stoletja raztezajočega se življenja preživela na bivšem sovjetskem teritoriju, so žlahtno-ironična pripoved o spremembah in katastrofah kot stalnici v njenem življenju: pripoveduje o selitvah, vojnah, o življenju v obleganem Leningradu, o antisemitizmu v desetletjih po vojni, o judovskem razočaranju nad komunizmom … Lik neuklonljive Roze je navdihnila avtorjeva babica; tudi avtor sam je preživel razgibano in nestanovitno mladost, rojen leta 1966 v Leningradu je še kot otrok s starši emigriral, »Vmesne postaje« (kot opisuje svoje popotovanje v romanu s tem naslovom) so bile v Izraelu, Avstriji, Italiji, na Nizozemskem in v ZDA, leta 1981 se je dokončno ustalil v Avstriji, kjer ustvarja kot avstrijski pisatelj judovsko-ruskega rodu.

Glej tudi:

“Petega marca 1953, le dober teden zatem, ko so Kostika izpustili, je Stalin umrl. Torej le ni dočakal stotih let. S tem nas je prikrajšal za zadovoljstvo, da bi nam vladal še tridesetletje. Spominjam se, da so ljudje na ulici jokali. “Kaj bo z nami,” so jadikovali, “zdaj ko smo ostali brez očeta?” Na dan, ko so mumificirano Stalinovo truplo premestili v Leninov mavzolej, se je na Dvorski ploščadi, leningrajskem glavnem trgu, zbrala velika množica. Po zvočniku so prenašali slovesnosti iz Moskve. Kljub hudemu mrazu so si moški odkrili glave. Če si kdo ni snel kape, so mu jo zbili z glave. Sama sem z mešanimi občutki dojemala smrt svojega “dobrotnika”. Kako bi mogla vedeti, ali se ne bo obrnilo vse še na slabše? Šele ko so 4. aprila spet izpustili “morilske zdravnike” in jih rehabilitirali, načrtovane deportacije Judov pa ni bilo, sem spet zadihala. Še enkrat smo jo srečno odnesli.” (str. 365)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Nenavadni spomin Roze Mazur.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 25
Komentarji: 0
Število ocen: 2
Želi prebrati: 1
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 3

Dela avtorja