Na Zahodu nič novega

Žanrvojni roman
Narodnostnemška književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2005
Založba
Prevod Janko Moder
Ključne besede Vojaki, Svetovna vojna 1914-1918, Vojskovanje, Nasilje, Nemčija
Število strani

157

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

5-6 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Naj se vojskujejo le tisti, ki si vojne želijo.

Poglavitno sporočilo tega romana bi lahko povzeli z mislijo: vojna nikoli ni rešitev, je le velik del problema. Zgodba se odvija med 1. svetovno vojno, in kot taka je del osebne avtorjeve izkušnje. V ospredju so mladi fantje, sošolci, ki so komaj prišli iz šolskih klopi in se po nekajtedenskem urjenju borijo v prvih bojnih linijah na meji s Francijo. Med njimi se splete tovarištvo, ki se poglobi iz nuje po preživetju. Na fronti je toliko nedoumljive brutalnosti, toliko nesmiselnih smrti. Mladi fantje, praktično še otroci vsakodnevn umirajo. In takoj ko izginejo eni, pošljejo nove, mlade, neizkušene, ki ne preživijo dneva. Odličen kultni roman, ki ti še dolgo odzvanja v srcu.
Prevod dela: Im Westen nichts Neues
Posnet je tudi odličen film.

“- Nekaj bi pa vendarle rad vedel, reče Albert; ali bi bila kljub temu vojna, če bi cesar rekel ne.
– O tem sem popolnoma prepričan, primaknem, ker tako ali tako pravijo, da je v začetku sploh ni maral.
-No, če že ne on sam, potlej bi je pa nemara le ne bi bilo, če bi dvajset, trideset ljudi na svetu reklo ne.
To že, priznam, pa kaj, ko so jo ravno ti hoteli.
– Smešno je, da človek takole preudarja, nadaljuje Kropp, mi smo tukaj zato, da branimo domovino. Pa tudi Francozi so zato tukaj, da branijo svojo domovino. Kdo ima potlej prav?” Str. 110
.
.
.
“- To že, samo pomisli, da smo skoraj vsi preprosti ljudje. In da so tudi v Franciji ljudje večinoma delavci, obrtniki ali nižji uradniki. Zakaj naj bi nas hotel napasti francoski ključavničar ali čevljar? Ne, pri tem imajo prste vmes samo vlade. Dokler nisem prišel sem, še sploh nikoli nisem videl nobenega Francoza in večini Francozov se dogaja podobno kakor nam. Kakor nas tudi njih ni nihče nič vprašal!
– Zakaj imamo potlej sploh vojne? vpraša Tajden. Kat skomigne z rameni.
– Gotovo so kje na svetu ljudje, ki imajo korist od vojne.” Str. 111

Citati

(4)
mel

Groza pred fronto izgine, če ji pokažemo hrbet, uženemo pa jo tudi s prostaškimi in zakrknjenimi šalami; če kdo umre, pravimo, da si je zapel rit, in tako jezikamo o vsem; to nas rešuje, da ne znorimo; dokler tako gledamo na vse, lahko zdržimo.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 49
Komentarji: 0
Število ocen: 2
Želi prebrati: 4
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 4

Dela avtorja