Morski volk
| Žanr | pustolovski roman |
| Narodnost | Ameriške literature |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 1975 |
| Založba | Mladinska knjiga |
| Prevod |
Gitica Jakopin |
| Ključne besede | Družbeni odnosi, Morje, Nasilje, Pustolovščine |
| Žanr | pustolovski roman |
| Narodnost | Ameriške literature |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 1975 |
| Založba | Mladinska knjiga |
| Prevod |
Gitica Jakopin |
| Ključne besede | Družbeni odnosi, Morje, Nasilje, Pustolovščine |
Jack London je bil ameriški pisatelj, novinar in družbeni kritik. Rodil se je v San Franciscu v revni družini in je že zelo mlad okusil trdo življenje. Delal je kot tovarniški delavec, mornar, lovec, popotnik, prodajalec časopisov, nosač ledu, iskalec zlata na Aljaski in vojni dopisnik. Prav te izkušnje so močno zaznamovale njegovo pisanje. Bil je izjemno produktiven avtor, a je umrl zelo mlad, pri 40 letih.
Morski volk Jacka Londona je pustolovski in psihološki roman o trku dveh svetov.
Glavni junak Humphrey Van Weyden, izobražen literarni kritik, živi udobno in zaščiteno življenje. Na začetku romana doživi brodolom in ga iz morja reši ladja za lov na tjulnje, imenovana Duh. Na ladji vlada krut in karizmatičen kapitan Wolf Larsen. Ta verjame, da je življenje zgolj boj, v katerem preživijo le najmočnejši, na ladji vlada s strahom ter nasiljem.
Humphrey je prisiljen zapustiti udobje civilizacije in se soočiti s surovo resničnostjo morja. Med fizičnimi napori in poniževanjem postopoma odkrije lastno notranjo moč ter začne dvomiti o svojih prejšnjih prepričanjih. Prihod Maud Brewster, izobražene in neodvisne ženske, prinese na ladjo toplino, sočutje in upanje ter poudari kontrast med brutalno močjo in človečnostjo.
Roman spremlja psihološki dvoboj med Humphreyjem in Wolfom ter postavlja vprašanja o morali, oblasti in pomenu sočutja.
Objavljeno: 20.01.2026 12:41:43
Zadnja sprememba: 20.01.2026 13:59:49
Wolf Larsen pa je bil moškega tipa, pravi možak in skoraj bog v svoji popolnosti. Ko je hodil okrog, ko je dvignil roko, so pod gladko kožo drsele in poskakovale velike mišice. Pozabil sem povedati, da je bil zagorel samo v obraz. … Spominjam se, kako je dvignil roko, da bi si otipal rano na glavi, pa se mu je pod belo kožo premaknil biceps, kakor da je živ – isti biceps, ki bi bil nekoč skorajda meni iztisnil življenje, isti biceps, ki sem ga že videl zadati toliko strašnih udarcev. …
(str. 120)