Moje življenje

Žanrkratka zgodba
Narodnostslovenska književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2012
Založba
Ključne besede Matere, Šole, Otroštvo, Družina, Revščina
Število strani

142

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

4-5 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Zbirka črtic Moje življenje je gotovo Cankarjevo najbolj prepoznavno delo. Prvič so izhajale v časniku Slovenski narod v obliki podlistkov leta 1914, od 10. januarja do 13. junija. So globoke in čustveno obarvane, polne grenkih življenjskih spoznanj. Napisane so neposredno, prežete z žalostjo in bridkostjo, revščina prepleta vsa dogajanja v času njegovega otroštva, odraščanja v družini in v času šolanja. Njegove družine se je držala smola, hiša jim je pogorela, zato so se kasneje pogosto selili v različna stanovanja. Oče je kot krojač izgubil delo zaradi povečanega razvoja industrije. Mati je bila tista, ki je držala pokonci družino in podpirala Ivana pri njegovem šolanju, kakor je vedela in znala. Vaški veljaki so sicer na začetku obljubili pomoč pri Ivanovem nadaljnjem izobraževanju, kasneje pa so na svoje obljube pozabili. Med prebiranjem črtic vseskozi občutimo prisotnost in požrtvovalnost ter brezpogojno ljubezen Cankarjeve matere, tudi če ni neposredno omenjena. Skratka, Cankar v črticah doživeto predstavi svojo mladost, kljub primežu neprestanega pomanjkanja pa zna biti tu in tam tudi šegav.

“Deset let kasneje je moja mati obolela. Takrat sem bil tako dozorel, poln spoznanja in učenosti, kakor so vsi dvajsetletni fantje. Ni je bilo sence, ki bi jo z lahkoto ne bil obsončil; vse je bilo v meni dovršeno, do kraja dognano, za zmerom utrjeno. Edini moj dvom, edina moja skrb in nadloga je bila ženska. Da me je kdo vprašal, da zahajam k maši in spovedi, če molim zvečer in zjutraj, bi se mu smejal. Moj ponos je bil, da sem šolsko mašo zamujal in da na cesti nisem pozdravljal kateheta.”
(str. 88)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Moje življenje.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 64
Komentarji: 0
Število ocen: 3
Želi prebrati: 0
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 5