Knjiga smeha in pozabe

Milan Kundera je bil češki pisatelj, pesnik in prevajalec, ki je od leta 1970 živel v Franciji. Dlje časa se je izogibal medijem in izpostavljenosti v javnosti, saj je želel, da njegova dela govorijo sama zase.

Roman Knjiga smeha in pozabe je roman o človeški eksistenci in poeziji, ki si podaja roko s smehom. Avtor raziskuje krhkost spomina, moč pozabe in vlogo smeha kot orodja upora ali podreditve.

Osrednji del dogajanja je postavljen v Češkoslovaško po praški pomladi (1968) in priča o usodi generacije Čehov. Vsaka zgodba prinaša razmislek, kako politični režimi oblikujejo osebne zgodbe posameznikov in kako ti odgovarjajo na represijo.

Roman ima posebno kompozicijsko zasnovo, sestavljen je iz sedmih delov z naslovi: Izgubljena pisma; Mamica; Angeli; Izgubljena pisma, Lítost, Angeli, Meja. Gre za preplet samostojnih zgodb, ki so razdrobljene in med seboj ne preveč povezane. So variacije zgodbe o Tamini, protagonistki romana, ki poskuša pridobiti pisma in zapiske svojega pokojnega moža, da bi ohranila spomin nanj. Tamina je razmišljujoča, uživa v tišini in se ozira v preteklost, namesto da bi verovala v prihodnost.

Osrednji temi romana sta pozaba in smeh. Pozaba je zanikanje spomina. Pripoved nam prikaže dvoje pozab. Prva je hotena, s strani politike zaukazana pozaba, ki obsoja preteklost in stavi na prihodnost, da bi lahko po mili volji spreminjali preteklost. Pri drugi gre za spontano, samodejno izgubo spomina, ki bledi skozi minevanje časa.

Smeh je eminentni način avtorjevega poetičnega pripovedovanja. Pojavlja se kot izvorni, hudičev smeh, orodje zasmehovanja in poniževanja, ter angelski smeh, ki je bil nekoč izraz svobode. Milan Kundera je zapisal: »Vsi moji romani bi lahko nosili naslov Neznosna lahkotnost bivanja ali Šala ali Smešne ljubezni; ti naslovi so med seboj zamenljivi in označujejo nekaj tem, ki me obsedajo, me določajo in, žal, tudi omejujejo.«

Avtor skozi prefinjen, bogat jezik spretno prepleta osebno zgodbo z razmišljanji o politiki, jeziku, smehu in človeški naravi. Roman zahteva poglobljeno branje, saj je v njem veliko simbolike. Prav tako bralca izziva, da razmisli, kaj pomeni pozabiti in biti pozabljen.