Neznosna lahkost bivanja

Roman je nastal na podlagi Nietzsche-jeve teorije o ponovnem vračanju. O tem, da bi se vse na svetu ponavljalo v nedogled. Ampak ravno zato, ker se svet ne ponavlja in imamo v našem življenju vsakič samo eno priložnost za odločitev in ne vemo kako bi bilo, če bi se odločili drugače, je po Nietzsche-jevi teoriji naše bivanje lahko in naše odločitve prav tako. Kultna zgodba o Tomažu in Terezi je tudi pripoved o usodnih dogodkih (pravzaprav velja za najpristnejšo leposlovno pripoved o teh dogodkih), ki so z vdorom sil Varšavskega pakta na Češkoslovaško avgusta 1968 dokončno pokopali upanje na “socializem s človeškim obrazom”. Predvsem pa je zgodba o odločanju med težo in lahkostjo bivanja, dušo in telesom, umetnostjo in kičem, zvestobo in izdajo, sanjami in resničnostjo. Zgodba o diapazonu vsega, kar nosimo v sebi. Smo tudi tisto, česar ne maramo in ne maramo tistega, kar tudi smo. Sprejemanje tega dejstva je mogoče največji življenjski izziv. In ko to enkrat sprejmemo, nas zajame neznosna lahkost bivanja…