Hubert Reeves

Klop minevanja : razmišljanja o vesolju

0,0

(0)

Žanr	esej
Narodnost	kanadska književnost
Kraj in leto izida	Kranj, 2018
Založba	Narava
Ključne besede	Življenje, Življenjska modrost, Vesolje, Astrofizika

Število strani

319

10-11 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Poišči podobne knjige... Poišči druge knjige tega avtorja...

Lahkotna

Zahtevna

Od astrofizike do hortenzij na domačem vrtu

Že z naslovnice te očara fotografija dobrodušnega dedka, znanega in priljubljenega astrofizika Huberta Reevesa, avtorja mnogih znanstvenih in poljudnih del. Morda bi kdo pričakoval, da je knjiga resna razprava o zvezdah, času, vesolju, relativnosti, polna običajnemu človeku nerazumljivih teorij in formul (vsaj glede na UDK 52). A kot slika na naslovnici te očarajo toplina, življenjska modrost, umirjenost, ljubezen, iskrenost, humor in spoštljivost do življenja in stvarstva, ki jih izžareva vsaka avtorjeva beseda na teh straneh. Raziskovalec in znanstvenik na razumljiv način podaja obširna znanstvena dognanja in obenem razmišlja o najrazličnejših temah, ki zadevajo vsakega od nas in vsako živo bitje na tem svetu. Če nam pesnik pravi: “iz take smo snovi kot sanje”, nam ta knjiga govori: “iz take smo snovi kot zvezde”. V njegovih zapisih se ljubezen do znanosti prepleta z občudovanjem umetnosti, kar se kaže tako na ravni čutenja kot včasih presenetljivo pesniške uporabe jezika.

Prevod dela: Le banc du temps qui passe. , 500 izv., O avtorju na zadnji str. ov., Opombe z bibliografijo: str. 305-309.

Prispeval(a): Špela Pahor, Mestna knjižnica Izola

“Imel boš neizmerno srečo, da boš lahko stopil v stik z veliko človeško kulturo, ki je nastajala milijarde let: z umetniškimi deli – glasbo, slikarstvom, literaturo -, ki so nam polepšala življenja; z razmišljanji filozofov in mislecev vseh kultur, ki so se poglabljali v skrivnosti našega obstoja. To bogato dediščino boš lahko priredil, potegnil iz nje korist, pomagal, da se ne pozabi, in morda sam kaj prispeval k njej. Kot dediščino boš pustil sadove svojega dela vsem, ki bodo prišli za teboj, da bi nadaljevali veliko pustolovščino vesolja.
Moral se boš spopasti s ciklom človeškega življenja, z njegovimi lepimi trenutki in krizami. ‘Zemlja se občasno zatrese,’ je zapisal pesnik Louis Aragon.
Zavedaj se, da so na tem svetu hudobija, krutost in groza. Morda jih boš doživel. Vztrajno jih odklanjaj. Zaradi svojega človeškega dostojanstva. Postopaj, kakor ti narekujejo besede Alberta Camusa: ‘Obstajajo bitja, ki upravičujejo svet, ki pomagajo živeti že samo s svojo prisotnostjo.’ Prizadevaj si biti na višini svoje usode. V njej bo tvoje življenje našlo smisel. V tem boš našel srečo.” (Odlomek iz poglavja Pismo otroku, ki se bo rodil, str. 105)