Kjer tišina šepeta

Žanrpotopis, spomini
Narodnostslovenska književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 1964
Založba
Ključne besede Alpinizem, Spomini
Število strani

264

Čas branja

Opozorjeni smo bili, da se čas branja razlikuje tudi glede na zvrst ali žanr knjige. Sklep: trenutno informativno obvestilo naj se dopolnjeno glasi: To je le ocena.

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

8-9 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Lahkotna
Zahtevna

Klasika slovenske planinske literature

France Avčin (1910-1984) je mlajši generaciji bržkone nepoznano ime, a je trajno zapisan v slovenski narodni spomin kot vrhunski znanstvenik s področja elektrotehnike, pa tudi kot prvi predsednik Planinske zveze Slovenije po drugi svetovni vojni ter priznan alpinist, strokovnjak za varnostno opremo v gorah in pisec planinskih prispevkov.
Najbolj odmevna je prav pričujoča knjiga, ki je doživela že štiri izdaje. Gre za zbirko zapisov o vzponih v slovenske in tuje gore, in sicer v žlahtnem pripovednem slogu ter z veliko občutljivostjo za lepoto neokrnjene gorske narave. Zanimivo je mdr. poglavje o Juliusu Kugyju, velikem raziskovalcu Julijskih Alp, ki ga je Avčin cenil kot svojega vzornika, izjemnega alpinista in zagovornika prvobitnega, klasičnega alpinizma.
V knjigi so omenjena tudi druga imena slovenskega alpinizma: kot začetniki trentarski lovci, za njimi Henrik Tuma, Klement Jug in drugi. Ta in druga imena so veliko pomenila tudi v mednarodnem pogledu, zato ne čudi, da je slovenski alpinizem že precej časa v svetovnem vrhu.
Knjiga se ponaša še s širokim poznavanjem gorništva, pa tudi z odpiranjem oči za naravne lepote, dostopne tistim, ki znajo gledati in videti.

Imel sem srečo, da sem namesto takih vitezov najmodernejše tehnike spoznal najprej klene bohinjske gorjance, drvarje, gozdarje, lovce – domače in divje, gospodarje – celo filozofe, kakršen je bil pokojni Tinček, Janez Mencinger iz Stare Fužine. Od njih sem se naučil ločiti žalobni klic črne žolne od orlovega klikanja; gamsa od domače koze; planiko od regrata; belo od črnega. Tudi Kugyjeva pot je bila podobna, tudi on je šel po lestvici žive Narave. Zato mi je še bolj pri srcu, še bližji.
(Str. 222)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Kjer tišina šepeta.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 56
Komentarji: 0
Število ocen: 1
Želi prebrati: 0
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 0