Jaz, čebela

Žanrmladinski roman
Narodnostavstralska književnost
Kraj in leto izidaDob, 2023
Založba
Prevod Neža Božič
Ključne besede Odnosi v družini, Distopija, Čebele, Klimatske spremembe
Število strani

182

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

6-7 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Mladinska distopija o družini, pogumu in prijateljstvu

Zgodba se dogaja v prihodnosti, v svetu brez čebel, ko njihovo delo opravljajo revni, spretni in pridni otroci. Še ne desetletna deklica Mirabela živi s svojo sestro Magnolijo in dedkom na eni izmed sadjarskih kmetij na podeželju, kjer skupaj z drugimi otroki pomaga pri delu v sadovnjakih kot pobiralka mrčesa. Nadvse pa si želi le tega, da bi s puhastim čopičem in koškom za cvetni prah za pasom urno plezala po drevesih in na sadne cvetke nanašala cvetni prah in tako poskrbela, da bodo sadna drevesa bogato rodila. Delo na kmetiji je težko, a hrane je dovolj in delovodja je prijazen, prav tako njen dedek in prijatelji. Mirabela je srečna in zadovoljna. Potem pa se nekega dne njena mama, ki gospodinji pri bogati družini v mestu, odloči, da je čas, da začne tudi njena najmlajša hči služiti pravi denar in jo s silo odpelje v neznano mesto. Mirabeli se podre svet, a je odločena, da bo držala obljubo, ki jo je dala dedku.
Avtorica je odraščala na podeželju Nove Zelandije, sedaj z družino živi v Melbournu. Roman je izšel v zbirki Čiv!.

Na obzorju zagledam mesto, visoko, v meglici, kot da je nanj sedla umazana koprena. Kot da je čez to prostrano ravno pokrajino potoval izgubljen oblak, pa se je ujel v visoke stavbe in se zdaj ne more premakniti, ker je tako obložen z umazanijo, da ne more deževati ne izpareti. Samo ždi tam, zagozden.
»Glej, tam,« reče mama, kot da je mesto lep cvet ali popoln sadež, ne pa bedast kup temnih stavb z zagozdenim oblakom.
Stisnem se v svoj kot, stran od nje, in se delam, da spim. Avto se ustavi na križišču. Ob oknu se preriva množica razcapanih ljudi. Z umazanimi rokami tolčejo po steklu. Iz kota, v katerega se tiščim, se podrsam na sredino sedeža. Odprli bodo vrata, padla bom ven in me bodo sigurno pohodili.
»Kaj hočejo?« tiho vprašam mamo. Ne vem, ali me skozi klice ljudi okoli avta sploh sliši. Neka starka splošči nos ob steklo na mamini strani, sive lase ima temne in mastne. »Gospa, gospa, prosim!« vzklika.
(Str.: 51)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Jaz, čebela.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 44
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 1
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 0

Morda vam bo všeč tudi