Hišna pomočnica opazuje
Žanr | kriminalni roman |
Narodnost | Ameriške literature |
Kraj in leto izida | Tržič, 2024 |
Založba | Učila International |
Prevod |
Marko Bogataj |
Ključne besede | 21. stoletje |
Skrivnosti so ji za petami!
Pred nami je tretji del serije Hišna pomočnica avtorice Freide McFadden. Večkrat zadnji deli knjižnih serij niso več prepričljivi, tukaj pa tudi v tretje avtorica ohrani napetost, zagotovi dva, tri preobrate in ne pritegne nič manj kot v prvih dveh knjigah serije – Hišna pomočnica in Skrivnost hišne pomočnice.
Millie in Enzo sta se z otrokom, kljub njunemu finančnemu stanju, po nekakšnem čudežu uspela preseliti v sanjsko hišo. Sicer potrebno nekaj popravil, a vendar čisto po njunem okusu. V mirni ulici in varnem okolju za njuna šolarja, Ado in Nica. Začetno navdušenje hitro skali vsiljiva soseda Suzette, ki se odkrito spogleduje z Enzom. Prav nič bolj prijetno ni v družbi sosede Janice, za katero se zdi, da vso ulico opazuje skozi svoja okna. Millie se trudi posvetiti svoji službi socialne delavke, Enzo pa postopoma širi svoj posel urejanja vrtov. Dokler ga Suzette ne najame, da uredi njihov vrt se zdi, da bo zgodba čisto vsakdanja, bolj v duhu družabnega romana. Seveda pa pri tej ameriški avtorici ne gre brez trupla – nekdo je kruto umoril Suzettinega sicer mirnega, zadržanega moža. Še pred tem pa je imela Millie polne roke dela s sinom Nicom, ki se je čisto spremenil. Le kaj bi mladostnika tako močno načelo, da se je začel pretepati? In zakaj se zdi, da je Enzo umoril Jonathana? Zamenjava zornega kota pripovedi, ki v zadnji četrtini romana ni več naša hišna pomočnica Millie, poskrbi za preobrat in razkritje. Pravzaprav pa v tem romanu ni več Millie hišna pomočnica, Martha je tista, ki pospravlja Suzettino in nato še Milliejino hišo. Vendar se zdi le-ta Millie zelo sumljiva! Ko že mislimo, da je zadeva rešena oz. že vemo kdo je zakrivil umor, pa temu morda še vedno ni tako… Kratka poglavja in tekoč slog pripovedi nas hitro pripeljejo do zadnje strani.
Objavljeno: 16.09.2024 10:09:57
Zadnja sprememba: 16.09.2024 12:24:00
»Še enkrat hvala.« Suzette zre v Enza, ko ji ta pomaga sesti na sovoznikov sedež Jonathonovega mercedesa. »Rešim si mi življenje.« Ko to reče, ga prime za bicepse. Precej nepotrebna gesta, če sem iskrena. Tako ga gleda, da se mi zdi, da bi se že mečkala, če ne bi bila tukaj njen mož in jaz. Saj ne, da mislim, da bi mi Enzo to storil. A če ne bi obstajala, kdove? Suzette je zelo privlačna ženska in njemu ne gre tako na živce kot meni.
(str. 191)