Gospodična z monstero
Žanr | mladinski roman |
Narodnost | slovenska književnost |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2024 |
Založba | Mladinska knjiga |
Ključne besede | Družina, Prijateljstvo, Osamljenost, Spolna identiteta, Drugačnost, Brezposelnost, Samske ženske |
"Ženska brez otroka je kot roža brez cveta"
Gospodični Ceciliji se je življenje spremenilo, ko so jo odpustili iz centra za socialno delo. Ko je odhajala, je iz pisarne vzela le svoj oranžen zvezek, na katerem je pisalo posebni primeri, in veliko monstero. Pri prenašanju rastline ji je pomagal mladi ulični glasbenik Vanja, ki je z očetom na ulicah služil denar. Kljub temu da je Cecilija samotarka, ji družba Vanje dobro dene. Po začasni odsotnosti Vanjevega očeta Cecilijin novi prijatelj ostane z njo v njeni veliki hiši. Skupaj postopoma oživljata zapuščene prostore v hiši, raziskujeta ter spoznavata zelo raznolike ljudi. Cecilija se skozi zgodbo odpira ljudem in se do konca povsem spremeni. Zanimiv konec zgodbo lepo zaključi ter vabi k razmisleku in pogovorom. Estetsko doživetje ob branju vzbudijo ilustracije Eve Mlinar, ki knjigo s poudarki zelene barve naredijo zares lepo. Knjiga je primerna za otroke in odrasle. Bralcu odpira vpogled v raznorazne življenjske probleme. Zgodba močno pritegne k branju ter je kljub mnogim težavam junakov prijetna in usmerjena v pozitivno razmišljanje.
“Tudi Vanji se je zdelo, kot bi ga, odkar je spoznal Vito, posrkalo v čarobni svet, kjer je bil obenem presrečen in prestrašen. Kaj, če bo nekega dne njegova ognjevita prijateljica prav tako, kot se je pojavila, tudi izginila? Kaj, če bo odkrila njegovo skrivnost in ga zapustila? Na to raje ni pomislil. Odganjal je tudi zlo slutnjo, da se njegova mama ne bo nikoli vrnila. In se trudil pozabiti na skrb, kaj bo, ko se oče vrne iz tujine. Pogrešal je mamo. In očeta tudi. A kljub temu si je želel ostati pri Ceciliji. Zadnji mesec in pol, odkar je živel pri njej, je imel končno občutek, da ima dom. In ta je postajal iz tedna v teden prostornejši in bolj obljuden.” (str. 118)