Lisičja luna

Žanrfantastični roman
Narodnostslovenska književnost
Kraj in leto izidaDob, 2021
Založba
Ilustracije Tina Dobrajc
Ključne besede Odnos do narave, Skupnost, Fantastični svetovi, Preobrazba, Solidarnost
Število strani

79

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

2-3 ur

Nagrade

1

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

"V vsakem od nas je zimzelen gozd. Za vsakega od nas obstaja pleme."

V jesenski noči, ko naravo razsvetljuje polna luna, deklici Zoji preti nesreča, nato pa na mehkih krilih črnega ptiča pristane na jasi sredi čudežnega gozda, kipečega od zelenja in plodov. Tam pod okriljem modre stare žene Ta rogate in štirih varuhov živijo otroci, ki počasi dobivajo živalsko podobo, ta pa se bo dokončno izpopolnila čez dve polni luni, razen če dotlej ne bodo našli poti domov. Njihova preobrazba v svete živali je povezana z vrlinami, kot so pogum, samostojnost, izostreni občutki, nežno srce in tudi ostri zobje, ko je potrebno obraniti svoj lastni jaz in prav. V magičnem medprostoru in njegovih slikovitih kotičkih doživijo vse tisto, kar so prej pogrešali, močno povezanost, samozaupanje, občutek sprejetosti in brezmejno svobodo navkljub navidezni ujetosti. Preživljajo čas ob brezskrbni igri in tudi v samoti, ko se ozrejo vase, hkrati pa je med njimi prisotno zavedanje, da so samo v začasnem varnem zavetju, ki ga bodo morali kmalu zapustiti. Izjemna fantastična pripoved v sebi skriva teme, kot so solidarnost, prijateljstvo, odraščanje, žalovanje in tudi minljivost, v njenem jedru pa je simbolični kraj, mirno pribežališče, od koder odhajamo močnejši in potolaženi z blagodejno bližino. Lisičja luna Maše Ogrizek, oplemenitena z ilustracijami Tine Dobrajc, še dolgo po prebranem odmeva v nas in vodi k premišljevanju o tem, kje se skriva naš večno zimzeleni gozd.

Glej tudi:

»Odločitev, da bodo skupaj pobegnili, je hkrati za zavedanjem, da je do predvidenega odhoda še polnih dvanajst dni, izdolbla žepek brezskrbnosti. Zoja je cele ure ležala v travi in opazovala ples listov s poletno sapico. Čudila se je, da tega ni počela nikoli prej. Odkar sta z mamo živeli v hiši na robu gozda, so jo mogočna drevesa prej strašila kot privlačila. Pa tudi jezna je bila nanje. Gozd je krivila – četudi se je zavedala, da je to otročje – da nima več družbe vrstnikov. V taboru se je njen odpor sam od sebe razgradil. Drevesa so postala njeni prijatelji – takšni, ob katerih se počutiš prijetno, tudi kadar molčiš.« (str. 20)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Lisičja luna.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 122
Komentarji: 0
Število ocen: 4
Želi prebrati: 3
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 5

Dela avtorja