Evangelij po jeguljah : čudovito potovanje najskrivnostnejše ribe na svetu

Žanrpoljudnoznanstvena knjiga, spomini
Narodnostšvedska književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2022
Založba
Ključne besede Očetje in sinovi, Jegulje
Prevod Petra Piber
Število strani

251

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

8-9 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Lahkotna
Zahtevna

Zgodba o izmuzljivih kačastih ribah

Evropska jegulja, Anguilla anguilla, je eno najbolj nenavadnih bitij, kar jih je ustvarila narava. O njej je tudi v današnji dobi napredne znanosti znanega izjemno malo. Rodi se kot drobna ličinka v obliki lista vrbe v Sargaškem morju sredi Atlantika med karibskimi otoki in Azori. Ličinka zaradi delovanja zalivskega toka pride v treh letih v Evropo. Tu se najprej spremeni v stekleno in nato preden zaide v sladko vodo v rumeno jeguljo. Te kačaste ribe živijo samotno življenje. Skrivajo se pred svetlobo in znanostjo. Po desetletjih življenja v sladkih vodah jih nevidne sile vlečejo nazaj v rojstni kraj. Rumena jegulja postane srebrna, razvijejo se ji razmnoževalni organi, okrepijo se ji plavuti, da se lažje vrne v Atlantski ocean in naprej v Sargaško morje. Tam se prične drstiti, izleže ikre in umre. Patrik Svensson se v knjigi o tej nenavadni živali opira na obsežno raziskave o jeguljah v literaturi, zgodovini in sodobni biologiji morja ter na lastne izkušnje pri lovu jegulj z očetom.
V knjigi srečamo priznane zgodovinske mislece, od Aristotela in Freuda do Rachel Carson, za katero je bila jegulja tako kot za avtorjevega očeta edinstvena obsesija. Avtor se s spomini vrača v dom svojega otroštva, opisuje odnos med očetom in sinom in se dotika človeških vprašanj o življenju in smrti.

Kmalu se je povsem zmračilo in v mrtvaški tišini sva sedela v čolnu. Slišala sva le tiho žuborenje vode okrog naju. Tu in tam sva dvignila roke in z občutkom potegnila kroglo deževnikov z dna, kot da bi tistemu, kar je migotalo tam spodaj, želela dati vedeti, da sva tam.
In kmalu se je odzvalo. Kratek, vendar prepričljiv poteg, kot bi me nekdo na lepem udaril po dlani.
(str. 105)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Evangelij po jeguljah : čudovito potovanje najskrivnostnejše ribe na svetu.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 13
Komentarji: 0
Število ocen: 2
Želi prebrati: 2
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 5

Morda vam bo všeč tudi