Eden izmed nas
Žanr | biografski roman |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2020 |
Založba | Beletrina |
Zbirka |
Knjižna zbirka Beletrina |
Ključne besede | Letalske nesreče, Letalstvo, Moški in ženske, Pilotiranje, Vojaški piloti |
Notranjski Ikar, Alojzij Knap 1904 - 1933.
Pri Klemenovih v Cerknici se je Alojzij Knap rodil leta 1904 kot eden izmed petnajstih otrok. Za šesti rojstni dan ga je oče Andrej peljal na ogled letalske prireditve v Miren pri Gorici, na kateri je Edvard Rusjan opravil uspešen let z letalom Eda V. Rusjan je že naslednje leto tragično strmoglavil, Lojze pa je iz senika spuščal papirnate aviončke in si želel postati pilot. V tistih težkih časih se mu je želja uresničila. Z osemnajstimi leti je odšel v pilotsko šolo v Kragujevac in jo končal z odliko. Kar nekaj let je opravljal delo pilota na zemunskem letališču pri Beogradu in opravil oficirski izpit za pilota lovca. Bil je med najboljšimi, če ne najboljši pilot svoje generacije. Bil je čedne zunanjosti in njegovo srce se je ogrelo za lepo Belo iz premožne in ugledne beograjske družine. Njeni starši so tej vezi nasprotovali. Po bleščeči zmagi na mednarodnem aeromitingu se je še ne devetindvajsetleten podobno kot Rusjan 22 let pred njim z letalom vred zrušil v Savo. Rusjana so pokopali v Beogradu, Knapovo truplo so prepeljali v Cerknico, kjer je tudi pokopan. Njegovo zgodbo je zapisala Snežana Brumec, vnukinja Knapove sestre Ivane.
Objavljeno: 25.06.2020 18:35:51
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:42:00
Knap množice na letališču niti slišal ni. Bil je v nekem svojem svetu, vznemirjen je pogledoval v nebo in srce mu je močno razbijalo. Ljubeče je pobožal svojo Avio po njenem hladnem trupu. Kar ni mogel dočakati trenutka, da se vzpne vanjo in se dvigne nad vso bedo zemeljskega življenja. Samo s silo njenega motorja, z razponom njenih kril, v njenem naročju, se je lahko odlepil od trdnih tal, ki so srkala vase. Za trenutek ga je zgrabila panika, da se pogreza. Preplašen se je prestopil z ene noge na Drugo. Pomirilo ga je, ko ju je s tako lahkoto dvignil od tal. Zazrl se je v nebo, kjer ga je vabila nebeška modrina in svoboda, ki jo je prinašala.
(str. 120)