Dvoživke umirajo dvakrat
Žanr | kratka zgodba, novela |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2014 |
Založba | Cankarjeva založba |
Ključne besede | Imigranti, Večkulturnost |
Žanr | kratka zgodba, novela |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2014 |
Založba | Cankarjeva založba |
Ključne besede | Imigranti, Večkulturnost |
V trinajstih vsebinsko intenzivnih, spretno izpeljanih »filmskih« zgodbah se zvrsti množica obrazov in identitet pripovedovalca, avtorju je morda najbližja tista iz Vrtiljaka, ki pravi: »…jaz pa v Sloveniji pripovedujem zgodbe, ha ha«. Dvoživke iz naslova niso le tisti z dvema domovinama, ampak tudi vsi, ki nočejo ali ne morejo sprejeti realnosti. Občutljivi posamezniki prenašajo svojo bolečino na različne načine in jo ubesedujejo včasih po ovinkih, včasih z blago ironijo, včasih pa udarijo naravnost. Iskreno, stabilno pripoved, ki bralca nujno čustveno angažira, prežema presunljivo nežna toplina pripovedovalca.
Objavljeno: 27.11.2014 19:23:08
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:24:10
“Sem eden od trojice sošolcev, ki sedijo na vrtu lokala poleg Ljubljanice. Veliko je stvari, ki jih o življenju ne vem. Ne vem, kako se pobotati z ženo, ne vem, kako se pogovoriti s hčerko. Nekaj pa zagotovo vem. Vem, kakšne barve je žalost. Kot oči Bajre Bešlića.” (str.21)