Poletna hiša, pozneje : zgodbe

Žanrkratka zgodba
Narodnostnemška književnost
Kraj in leto izidaV Ljubljani, 2004
Založba
Prevod Slavo Šerc
Ključne besede 20. stoletje
Število strani

112

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

3-4 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Možnost lahko zgrabiš ali jo spustiš.

Zbirka devetih kratkih zgodb je kmalu po svojem izidu leta 1998 zaslovela kot eno ključnih del sodobne nemške književnosti. Osredotoča se na generacijo, ki je bila v devetdesetih stara  20 do 30 let. Akterji so večinoma  del berlinske umetniške scene. Le v eni od zgodb je kraj dogajanja New York in v drugi karibski otok, kjer mladi Nemci začasno živijo ali počitnikujejo.  Njihova življenja dajejo videz svobode, odvezane pričakovanj družbe in družine, a brez spon tradicije so negotovi in nemirni iskalci smisla bivanja. Prihodnost je zanje nekaj nedoločenega, večinoma se izogibajo odločitvam in jih prelagajo na kasneje. Nekaj likov v zgodbah je tudi starejših, babica, starec, ki živi v sobi zanemarjenega newyorškega hotela. Ti mladim predstavljajo vez s preteklostjo, ki se je hočejo otresti. Tudi njihova občasna srečanja s svetom tistih, ki so se ustalili, kupili hiše, si ustvarili družine so kot tujki, ki v njih prebudijo nedefinirano nelagodje. Odprte spolne zveze, umetniške dogodke in zabave, droge in alkohol, osamljenost, hrepenenje po nečem, česar niti poimenovati ne znajo, opisuje pisateljica v brezčustveno objektivnem jeziku, s katerim odlično ujame prevladujoča razpoloženja. Pogosto to vlogo odigra tudi omemba glasbe, ki jo poslušajo. Branje za tiste, ki želijo k sodobnim življenjskim tokovom, raje kot s predsodki, pristopati z razumevanjem.

Na prečniku nad tvojimi vrati je ključ od tvojega stanovanja. Vem to. Na temnem stopnišču bi se lahko postavila na prste, se ga dotaknila s prsti in vzela dol, vtaknila v ključavnico, potiho odklenila. Po hodniku bi se lahko odpravila v tvojo sobo, televizor si zdaj izključil in si šel spat, lahko bi obstala ob tvoji postelji, te opazovala, kako spiš, se ulegla k tebi, ničesar ne bi opazil. Vendar ključa zame tam več ni. Tudi to vem. Tam leži za tisto drugo osebo, o kateri nisva nikdar govorila, leži pripravljen zanjo, ko bo treba, se bo postavila na prste, ga otipala, odprla vrata, odložila kovček k tvoji postelji in te zbudila. Saj je tako, ne? Ti čakaš. Te osebe ne poznaš, ampak veš, da bo prišla in na to čakaš, sediš in zreš v ledene rože in čakaš. Tudi jaz čakam.

(str. 67)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Poletna hiša, pozneje : zgodbe.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 78
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 2
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 0

Morda vam bo všeč tudi

Dela avtorja