Dobri prednik : kako dolgoročno razmišljati v kratkoročnem svetu
Žanr | družboslovna razprava |
Narodnost | angleška književnost |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2022 |
Založba | Mladinska knjiga |
Prevod |
Mojca Vodušek |
Ključne besede | Družbene spremembe, Empatija, Solidarnost |
Roman Krznaric je filozof in sociolog hrvaškega rodu. Njegovo življenje in študij so potekali na relacijah Sydney, Hongkong, Oxford, London, Essex. Ukvarjal se je s humanitarnimi dejavnostmi in varstvom človekovih pravic ter predaval politične vede in sociologijo na univerzah v Essexu, Cambridgeu in Londonu. Po letu 2012 se je posvetil pisanju. Roman Krznaric v svoji knjigi Dobri prednik za spopadanje z globalnimi krizami, kot je človekovo uničevanje naravnega okolja in vojne, predlaga dolgoročni način razmišljanja. Namesto, da razmišljamo v urah, dnevih in mesecih, bi morali razmišljati v desetletjih, stoletjih in tisočletjih. Razmišljati bi morali o posledicah naših dejanj tudi za obdobje, ko nas več ne bo. Razmišljati bi morali o tem, kako bodo naša dejanja zaznamovala prihodnje rodove. Vprašati bi se morali, ali bomo bogastvo iz preteklosti, ki smo ga podedovali, predali tudi potomcem? Kljub temu, da je naše življenje minljivo, lahko poskrbimo za ohranitev vrste ter potomcem omogočimo vsaj tako kvalitetno življenje, kot smo ga bili deležni sami.
“Smo na prelomni točki naše poti. Zdaj bi morali biti naši želodni možgani že povsem vklopljeni in zagnani – pridobili smo kognitivne sposobnosti, potrebne za dolgoročno razmišljanje. Naš um je potoval čez širjave globokega časa. V iskanju zapuščine je prestopil meje smrti. Sprejel je načela medgeneracijske pravičnosti. Navdihnilo ga je katerdralno razmišljanje in odkril je krivulje S celovitega napovedovanja. In vodi ga telos uspevanja celega planeta, ki ni podroben načrt neke oblike vladavine ali gospodarstva, temveč zvezda vodnica, ki bo zagotovila, da naše dolgoročno razmišljanje ostane usmerjeno k interesoms prihodnjih rodov. Zbrani smo in pripravljeni narediti naslednji korak spreminjanja idej v dejanja. Prišel je trenutek, da spoznamo časovne upornike, ki šest načinov dolgoročnega razmišljanja udejanjajo z drznim poskusom pognati človeštvo na novo civilizacijsko pot.” (str. 183)