Corpus Hermeticum

Žanrgovor, pismo, esej
Narodnostgrška književnost, egiptovska književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2001
Založba
Prevod Pavel Češarek
Ključne besede Modrost, Mistika, Bog, Eshatologija, Stvarjenje, demiurg
Število strani

159

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

5-6 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Lahkotna
Zahtevna

"Philo-sophia" pomeni ljubezen do modrosti

Ko bralec jemlje v roke to knjigo, se nemara boji, glede na njeno umeščenost v filozofijo, da bo naletel na suhoparnost, a hitro uvidi, da je bila bojazen odveč, saj se Hermes, za razliko od racionalističnih filozofov, ukvarja z “ljubeznijo do modrosti”, ki se poraja iz izkušnje in ne iz akademske načitanosti. Hermes se najprej pogovarja s svojim umom, ki sam sebi pravi Pojmandres, “Um najvišje moči”. Pogovor teče skozi mistično videnje, obravnava Duha, Besedo, stvaritev demiurga in nižjih bitij. Sledi pogovor s sinom Tatom in učencem Asklepijem. Logika stvaritve bitij in sosledje dogajanja razkriva, ne samo dinamike v duhovnem svetu, ampak tudi zakonitosti v odnosih med bitji v padlem, materialnem svetu, ki je iz duhovnega izšlo. Hermes ne besediči, povzema le tisto, kar mu narekuje modrost oz. duhovna izkušnja. Na koncu celo omeni, da po njem ne bo več pristne filozofije, kakor da bi slutil prihod besedovalcev, novodobnih filozofov, ki so izgubili stik z modrostjo in padli v ratio, zato ne morejo drugače, kakor da učeno popisujejo svoj padec, katerega pa kot takega ne dojemajo, ampak ga celo imajo za referenčno stanje. Navdihujoče branje, ki bralca navda z željo, da bi sedel v kontemplacijo in se tudi sam srečal z “Umom najvišje moči”.

Božjih semen je malo, vendar so mogočna, lepa in dobra: vrlina, preudarnost in pobožnost. Pobožnost je spoznanje Boga; kdor ga je spoznal, je poln vsega dobrega, ima božje misli, ki niso podobne mislim množice. Zato tisti, ki so dosegli spoznanje, niso všeč množici, niti ni množica všeč njim. Zdijo se nori in so izpostavljeni posmehovanju, sovražijo jih, prezirajo in kmalu morda tudi ubijejo. Kot sem trdil, mora zlo prebivati tu spodaj, kjer je njegovo bivališče. Kajti njegovo bivališče je zemlja, ne kozmos, kot bodo morda nekateri bogokletno trdili. Kdor je zares spoznal Boga, bo vse prestal, ker se zaveda spoznanja. Za takega človeka je vse, tudi tisto, kar se drugim zdi slabo, dobro. Če zoper njega naklepajo kaj zlobnega, se zateče k spoznanju in zlo sam obrne v dobro.

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Corpus Hermeticum.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 17
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 0
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 0