Raje Platona kot pomirjevala! : kako z večno modrostjo reševati vsakodnevne težave

Spomnimo se, da je Aristotel priporočal kontemplacijo kot najvišjo srečo, kar se je Abri zdelo razumno. Tudi mnogi drugi filozofi so menili enako. Abra se je odločila vpisati na predavanja iz filozofije na univerzi v svojem mestu – toda predvsem za osebno uporabo, ne zaradi želje po diplomi ali poklicnih ciljev. Začela je tudi prostovoljno delati v organizaciji, ki si je prizadevala, da bi postal svet boljši – podobnejši tistemu, o katerem je Abra sanjala, da bi živela v njem. Čeprav je bil njen neposredni cilj biti predvsem mati, pa je izkušnjo s prostovoljstvom izkoristila, da se je odločila, da bo, ko bo spet pripravljena nastopiti redno službo, izbrala podobno podjetje – torej takšno, ki ga jasneje vodi še kaj drugega kot zgolj želja po dobičku.
Kljub zadržanosti do kapitalističnega sistema, v katerem živimo, je Abra spoznala, da še vedno zagotavlja možnosti, da se lahko povsem posvetimo delu, ne da bi imeli občutek, da smo prodali dušo hudiču. Spoznala je tudi, da se bo sistem spremenil le v smeri, v katero delajo ljudje, ki ga želijo spremeniti. Opora drugih filozofov jo je utrdila v prepričanju, da sprejme ta izziv. Prvi korak jo je usmeril na pot, ki so ji jo kazale njene zvezde.
“…nobeno bogastvo se mi ni zdelo koristno, razen če bi omogočilo, da se povsem posvetiš filozofiji, nobeno življenje srečno, razen življenja v filozofiji.” AVGUŠTIN (str. 182)