Človek živali in žival človeku v sodobni slovanski poeziji

Antologija Človek živali in žival človeku v sodobni slovanski poeziji prinaša tematsko zaokrožen izbor sodobne slovanske lirike, ki v središče postavlja odnos med človekom in živaljo. Gre za dvojezično zasnovano antologijo (izvirniki in slovenski prevodi), ki ni zgolj literarni izbor, temveč tudi pedagoški in raziskovalni projekt. Nastala je v okviru projekta Evropske noči raziskovalcev na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, pri njenem nastajanju pa so sodelovali tako uveljavljeni prevajalci kot tudi študentke in študenti različnih slavističnih smeri, antolgijo pa dopolnjujejo ilustracije dijakinj in dijakov Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana.

Antologija združuje pesnice in pesnike iz različnih slovanskih literarnih tradicij, kar omogoča vpogled v raznolikost poetik in kultur. V njej so predstavljene bolgarske, češke, hrvaške, makedonske, poljske, slovaške, srbske in ukrajinske pesmi. Kljub razlikam pa pesmi povezuje skupna občutljivost za krhkost meje med človekom in živaljo in za etična vprašanja tega odnosa.

Tematsko jedro antologije je razmislek o odnosu med človeškim in živalskim. V nekaterih pesmih se žival pojavlja kot simbol nagonskega, potlačenega ali prvinskega v človeku, drugje kot žrtev civilizacijskih procesov, spet drugje kot bitje, ki presega človeško perspektivo in odpira možnost drugačnega bivanja. Pesmi tako odpirajo vprašanja, ki so v ospredju ekokritike in animalističnih študij: ali je človek res ontološko ločen od živali, kako se oblikuje etični odnos do nečloveškega in kako literatura razkraja tradicionalni antropocentrizem. Žival v teh pesmih ni več zgolj simbol ali metafora, temveč pogosto postane enakovreden subjekt ali celo ogledalo človekove eksistence. V času ekoloških kriz in razprav o pravicah živali je antologija izrazito aktualna. Pesmi v njej opozarjajo, da odnos do živali ni zgolj biološko ali etološko vprašanje, temveč globoko kulturno, filozofsko in tudi politično vprašanje.