Blast. 2, Apokalipsa po svetem Jackyju

Žanrrisoroman
Narodnostfrancoska literatura
Kraj in leto izidaLjubljana, 2021
Založba
Ključne besede Alkohol, Droge, Duševno zdravje, Narava, Nasilje, Osamljenost, risoroman, Samota, Zasvojenost, Zima
Število strani

204

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

6-7 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Še vedno ne vemo, kaj se je zgodilo s Carol...

Manu Larcenet oziroma Emmanuel Larcenet je sodobni stripovski klasik francoskega porekla. V drugem delu njegove sage BLAST znova spremljamo popotovanje njegovega osrednjega lika Polze Manzinija, ki se še vedno nahaja na policijski postaji, kjer ga zaslišujeta inšpektorja, ki želita doumeti, kaj se je zgodilo s Carol Oudinot. Polza skozi pripovedovanje o svojem popotovanju k novemu življenju izkusi kruto zimo in hibernacijo narave, ki tudi njega prisili k upočasnitvi potovanja. Njegovi BLASTI so manj močni od prejšnjih, nezadovoljivi. Nič več ne najde utehe v gozdu in samoti, temveč si zaželi zaščito in udobje pred mrazom v obliki varnih, zapuščenih hiš ali samotnih zaselkov s čistimi in dišečimi rjuhami. Polza najde užitek v raziskovanju skrivnosti prebivalcev hiš, v katere vlomi, ter preišče vsako bivališče od kleti do podstrešja. Ugotavlja, da imajo prebivalci teh hiš običajno tudi zalogo raznoraznih tablet in zdravil in pomisli, da je pojav tesnobe posledica udobja. Še vedno se seli in potuje, dokler nekega dne ne spozna svetega Jackyja – dilerja, ki v njem vidi grožnjo in ga močno udari po glavi. Med Polzino komo se črno-beli prizori dogajanja napolnijo z barvo, bralci pa vidimo slike spominov na njegovo mladost in obdobje samopoškodovanja ter hospitalizacije. Prevladujejo temno rdeči, zabrisani prizori spominov ter bolnišnično zeleni, jasni prizori iz obdobja hospitalizacije. Med zgodbo izvemo izvor dveh simbolov, ki se v obeh delih sage ponavljata – slona, ki ga je nekoč srečal med tavanjem po gozdu ter obraz kipa z Velikonočnega otoka, ki ga je je videl v knjigi v Jackyevi knjižnici. Ravno z Jackyjevo pomočjo Polza znova zajaha apokalipso in doživi popoln BLAST z uporabo heroina. Do obrata pride, ko Jacky umori nedolžno dekle, Polza pa še enkrat uporabi heroin za dosego BLASTA in pobegne.
Tudi v tem delu bralec občuduje mojstrsko orisane prizore dogajanja, ki na trenutke delujejo že skoraj filmsko. Avtor se igra s sencami in s svojimi črtami in različnimi orisi pokaže ne samo zunanje, temveč tudi notranje dogajanje v človeku. S sporadično uporabo barve nam osvetljuje temačne kotičke človeške duše in preko vsebine kaže, da je pot do samouresničitve posejana z mnogimi preprekami. Polza se nam na trenutke gnusi in smili, nas odbija in fascinira, definitivno pa pusti močno željo, da v naslednjem delu izvemo, kako se je zgodba odvila.

Hm…vi ste gotovo eden tistih, ki ga cukne samo za obhajilo od ta malega nečaka ali ko se tetka Cvetka na novo oženi… mislite, da ste zaradi pijanosti, ki otopi vaše čute in vaš iluzorni občutek kontrole, manjvredni… motite se… pijanost vas ne zasužnji, ampak osvobodi… samo tako lahko brez strahu spoznate samega sebe. (str.17-18)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Blast. 2, Apokalipsa po svetem Jackyju.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 46
Komentarji: 0
Število ocen: 1
Želi prebrati: 3
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 3

Morda vam bo všeč tudi