Beograd za tujce

Pisatelj, kritik, prevajalec in urednik Aleksandar Gatalica (1964) je v Beogradu študiral svetovno književnost in klasično filologijo, danes pa predstavlja enega od osrednjih srbskih literatov. Prepoznavna značilnost njegove proze je poleg živahnega sloga in pripovedovalske vznesenosti predvsem opiranje na zgodovinske podatke in dejstva, ki jih preliva v slogovno zanimive in privlačne pripovedi, v katerih se fikcija meša z resničnostjo.  

Pričujoča zbirka je popoln skok v neznano – avtor se na podlagi znanih (in malo manj znanih) zgodovinskih dejstev vživlja v zgodovino mesta in polagoma gradi, kot se v spremni besedi izrazi Miloslav Gudović, resnično fikcijo. Rdeča nit in struktura desetih pripovedi sta prizorišče dogajanja (brez presenečenja je to Beograd) in pa časovna premica, ki se polagoma premika od začetka 16. stoletja (1525), prek enigmatičnega 19. in pretresov polnega 20. stoletja vse do sedanjega tisočletja (2008). Posebna privlačnost zapisanih zgodb tiči v napetosti, ki jo nedoumljive skrivnosti Beograjčanov izzovejo v bralčevi domišljiji, ter zapletih, ki so kar najverodostojneje zasidrani v zgodovino mesta, a jo hkrati na vseh možnih nivojih presegajo.

Tako med drugim spoznamo beograjskega potapljača, ki je sporočila z enega na drugi breg Donave v srednjem veku prenašal hitreje kot vsakršna kopna pošta; prekupčevalca redkega krzna, ki je trgoval tudi s smrtjo; s kralji miši in podgan in vsemogočno babico Persido, ki nadzoruje nočne linije beograjskih radijskih postaj; priča pa smo tudi nenavadnim hišnim obiskom, ki vznikajo skupaj z neljubimi družinskimi skrivnostmi.