Anniejina pesem [Elektronski vir]
Žanr | ljubezenski roman |
Narodnost | književnost ZDA |
Kraj in leto izida | Maribor, 2018 |
Založba | Hiša knjig, Založba KMŠ |
Ključne besede | Gluhonemi, krivica, Nasilje nad ženskami, Posilstvo |
Prevod | Vesna Česnik Korošec |
Čarobno potovanje skozi svet ljubezni in osebne rasti
Catherine Anderson je priznana ameriška avtorica ljubezenskih romanov, ki je zaslovela s
svojimi čustvenimi pripovedmi in privlačnimi liki. Njena dela so pogosto prepletena s
tematikami družine, odpuščanja in ljubezni, kar bralce navdušuje in globoko presune.
V romanu Anniejina pesem spremljamo zgodbo Annie Trimble, ki živi v samotnem svetu,
nedostopnem in nerazumljenem za druge. Kljub temu je njeno srce polno ljubezni in sočutja.
Ko Alex Montgomery izve za krutost, ki jo je doživela, se odloči, da jo bo zaščitil in poskrbel
zanjo in za otroka, ki ga nosi pod srcem. Toda med Annie in Alexom se začne razvijati veliko
več, kot si je Alex kadarkoli predstavljal.
Skozi roman spremljamo ne le čustveno potovanje Annie in Alexa, temveč tudi postopno
razkrivanje globljih plasti njunih osebnosti. Skozi njuno soočanje z življenjskimi izzivi in
preizkušnjami bralci spoznavajo njuno notranjo moč ter pogum za spremembe.
Prisotni sta tudi temi odpuščanja in osebne rasti, ki sta ključnega pomena za razvoj glavnih
likov. Skozi njuno potovanje se spoprijemata z bolečino preteklosti in se učita, kako odpustiti
ter se osvoboditi bremen preteklosti.
Avtorica spretno prikaže tudi odnose med stranskimi liki, ki dodajo zgodbi še večjo globino.
Bralci se lahko identificirajo s stranskimi liki in se vživijo v njihove izkušnje ter čustva.
S svojim veščim pripovedovanjem Catherine Anderson ustvarja živopisne like, ki razkrivajo
plasti svojih čustev in globino človeške duše.
Roman je čarobno potovanje skozi svet ljubezni, osebne rasti in odpuščanja, ki bo bralca
prevzel in ganil.
»Preden te izpustim, moraš plačati ceno,« je nežno dodal. Ob tem so ji modre oči potemnele
in začutil je, kako se je njeno telo še bolj napelo. O, da, razumela je. »Če nočeš plesati z
mano,« je vztrajal, »mi to povej.«
Maddy je ostro zajela sapo. »Gospod Alex! Sram naj vas bo. Veste, da ubogi deklič ne more
govoriti.«
»O, lahko.« je rekel, ne da bi odmaknil pogled od Anniejinega.
»In bo, sicer jo bom cel dan držal takole v objemu.«
Annie je razširila oči. Alex se je zarežal. »No, ljubica? Zavrni me ali pleši z mano. Zelo
preprosto je.«
Ustnice je potegnila v ravno črto. Alex je pazil, da ni preveč pritiskal nanjo, pač pa je okrepil
prijem na njenem pasu in jo še malce bolj stisnil k sebi. Dvignila je brado, prava podoba
kljubovanja. V odgovor na to se je znova začel počasi premikati po sobi in jo prisilil, da se je
premikala skupaj z njim. »Zašepetaj mi jo, ljubica. Dobro vem, da lahko.«
Str. 231