"Podobno so začutili pozneje, ko so srečali še druge tovariše, ki so se bili podali v območje groze pod kmetijo. Tudi med njimi je večina nekaj izgubila – ali pa pridobila: nekaj nepredstavljivega in neopisljivega. Videli ali slišali ali občutili so nekaj, kar ni namenjeno človeku, in tega niso mogli pozabiti. Vendar pa se pri njih nikdar ni začela niti ena sama govorica – kajti tudi mali človek, slehernik ve, da obstajajo meje, ki naj jih ne bi človek nikoli prestopil."
"Samo me je pa čisto razpizdila ta kelnarca iz Babnika. Pizda ji materna njena, ker nas je od začetka gledala, kot da smo največji lopovi. Samo zato, ker zgledamo taki čefurčki, ali kaj? Prav videl si njen pogled, ko nas je gledala in si mislila, da bomo po kosilu spizdili ven. Saj smo res spizdili, ampak ni to fora. Fora je, da ona ni mogla vedeti, da bomo spizdili, pa nas je vseeno tako gledala pa nam talala bedne porcije pa vse. Ker kaj če bi Gestafe spušil od Alavesa in bi Aco zadel na stavnici in bi imeli keš in bi mi na koncu plačali? Kaj bi bilo? Ona bi nas isto tako gledala. In v tem je keč! Kurba pofukana. To, da te gleda, kot da si lopov, še preden sploh si lopov. In tako nas vedno vsi gledajo. Vedno vsi samo gledajo, kaj bomo spizdili pa kaj bomo rasturili pa koga bomo nalemali. Prav hotel sem na koncu vstati pa iti do šanka, pljunit na hiljadarku in ji jo prilepit na čelo. Pička ji materina ciganska. Ona bo mene gledala.«
"Če se je v vseh teh letih v športu česa naučil o človeški naravi, potem se je tega, da se imajo skoraj vsi za dobre ekipne igralce, da pa jih zelo malo razume, kaj to v resnici pomeni. Pogosto pravijo, da so človeška bitja čredne živali, in ta misel nam je vcepljena tako globoko, da skorajda nihče ni pripravljen priznati, da nas je veliko takih, ki smo v skupinah zanič. Da ne znamo sodelovati, da smo sebični ali, kar je najhuje, da nas drugi kratko malo ne marajo. Zato kar naprej ponavljamo: igram za ekipo. Dokler tega še sami ne verjamemo, cene za to pa dejansko nismo pripravljeni plačati. Peter je bil od nekdaj v takšni ali drugačni ekipi in ve, kakšne žrtve to v resnici terja. »Ekipa je večja od igralca.« je za tiste, ki ne razumejo športa, le oguljena fraza, za vse druge pa boleča resnica, ker je boleče živeti v skladu z njo. Podrejaš se vlogi, ki je nočeš, molče opravljaš bedne naloge, igraš v obrambi, namesto da bi ti pustili zadevati gole in blesteti. Ko znaš sprejemati najslabše plati svojih soigralcev, ker imaš rad svoj kolektiv, takrat igraš za ekipo.«
in nato