Julija
“Da, prav imaš, ničesar ne vem. Vse življenje sem živela s tujci, s čudaki brez preteklosti. Vse življenje se je v tej hiši odvijalo izključno od trenutka, ko sem se rodila, kot da pred tem ni bilo ničesar, kot da je vse po vrsti v to hišo iz kljuna spustila kakšna opita štorklja. Vsi kot da so se pojavili od nikoder in se niso nikamor premikali. Na zunaj navidezna skladnost, znotraj pa nič, praznina. Pa tudi kadar sem poskušala, ko sem sploh spregovorila o tistem, kar hočem, se je takoj zamahovalo z roko, prhalo in govorilo: prav taka si kot Greta. Ko sem se kljub vsemu drznila vprašati, kdo, zaboga, je ta Greta, ta črna ovca, so vsi umolknili, nastala je tišina, poslali so me na dvorišče."