Dobre knjige
4131 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Pojavi Očem prijazna knjiga
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
0
Št. ocen:0









Maja Vidmar

Pojavi

Ljubljana, LUD Literatura, 2020

Št. strani: 93


Žanr: pesem

Narodnost: slovenska književnost, slovenska književnost

»Užaloščeni lahko / pričakujejo nenavadne / pojave.«

Maja Vidmar je ena naših osrednjih pesniških imen, za svojo poezijo, ki jo objavlja od srede osemdesetih let, je prejela številne literarne nagrade, mdr. tudi nagrado Prešernovega sklada. V zadnji, enajsti pesniški zbirki Pojavi skrajno trezno, z nezmotljivim občutkom za pesemsko strukturo, raziskuje, kako dojemamo oziroma čutimo raznolike pojave našega sveta. Odprtost naslova je v sozvočju z odprtostjo samih pesmi, ki tehtajo stopnjo naše občutljivosti. Do kolikšne mere smo kot človeška vrsta zaledeneli? Kako živimo z odvrnjenim pogledom? Zbirka tenkočutno izpostavlja nevzdržno, svojsko pat pozicijo zrenja in nas brez prizanašanja sooča z nasprotujočimi silnicami v življenju: »Nočem več gledati in nočem mižati.« Pesemska pozornost se tako vseskozi pretaka od zunanjih pojavov k notranjim, kjer se naposled sreča z otroškimi doživetji in spomini. Kar je na zunaj neznatno, lahko v resnici temeljno in globoko zaznamuje: »Nagrmadene preteklosti nisem / uredila. Dobro je, da imam slab / spomin, le tako jo lahko / zadržujem na znosni teži.« To globinsko raziskovanje notranje pokrajine je pretresljiva zabeležka primarne izkušnje bivanja, ki usodno zaznamuje naš odrasli pogled. Pojavi se tako nazorno zaokrožijo in izpišejo kot zaris, iz katerega in v katerem doživljamo, čustvujemo, vendar ga lahko tudi spreminjamo in preraščamo: »Bojim se, da ne garam več za odrešitev, / ampak za upanje, milimetrsko / upanje, da se še splača garati. // Priganjalka upanja sem. / Strastna, delavna / in utrujena.«



Odlomek iz knjige

Že leta nimam televizije. Nočem
je gledati, da me ne poškoduje. Toda
kako prikladno, da mi ni treba videti
utopljenih v lepem Sredozemskem morju.
Otroka s čeveljci, otroka s spodvito nožico.
Onega med skalami, ki se ziblje kot
morska trava, in tega z obrazom v mivki.

(Str. 23)

Cobiss povezava


Ključne besede: POGLED, ODNOS DO ŽIVALI, OTROŠTVO, SENZIBILNOST


Prispeval/-a: Diana Pungeršič, Knjižnica Koper
Objavljeno: 5.10.2021 14:33:49
Zadnja sprememba: 5.10.2021 15:10:50
Število ogledov: 83