Marija Plemenitaš
Ko spregovorijo ptice : spomini na otroštvo na Jazbin Vrhu, mojem Prijaznem Vrhu
Šentjur, Literarno društvo Šentjur, 2008
Št. strani: 162
Spremna beseda: Rado Palir
Spremna beseda: Andreja Lavrič
Žanr:
kratka zgodba
Narodnost: slovenska književnost
Zgodba idile v osrčju narave, sredi kozjanskih hribov, davno minulih dni.
Marija Plemenitaš, dolgoletna šentjurska literarna ustvarjalka, v knjigi Ko spregovorijo ptice predstavi svoje zgodnje otroštvo, ki ga je preživela v naravni idili kozjanskih hribov. Avtorica je bila rojena leta 1947, v času povojne krize. Revščina je bila v ruralnem kozjanskem okolju huda. Starša sta jo zato poslala v skrbništvo na Jazbin Vrh - na domačijo dedka in babice, ki nista trpela pomanjkanja. V knjigi so opisane prigode in pripetljaji iz drobcene deklice, ki je morala zgodaj zapustiti dom svojih staršev, a je našla novega med ljubečimi, prijaznimi ljudmi na dedkovi domačiji. Skozi kratke zgodbe so predstavljeni dogodki od prihoda na Jazbin Vrh – Prijazni Vrh, do vrnitve v dom staršev. Slog pisanja Marije Plemenitaš je slikovit, jezik je bogat z narečnimi izrazi. Bralcu pričara sliko naravne idile skozi oči iskrenega, radovednega dekletca. Bralec si skoraj sam zaželi, da bi imel priložnost izkusiti življenje sredi naravne idile, odmaknjeno od hitrega tempa dandanašnjega življenja. Zgodbe vzbudijo občutek nostalgije, hkrati pa omogočajo vpogled v način kmečkega življenja in jezik, ki sta dandanes že izginila.
Odlomek iz knjige»Ah, ti moj otrok,« je vzdihnil stric, »jaz sem se tukaj v naravi rodil, zrasel med travami, cvetlicami, drevesi in živalmi v fanta in si želim vse življenje ostati tukaj. Zato pa se moram znati pogovarjati z vsem, kar me obdaja. Te prelepe govorice pa se sčasoma naučiš, če znaš prisluhniti naravi. Tudi ti se je boš kmalu naučila. Ne samo sove, čuki in srake, vsaka ptica govori po svoje, ko spregovorijo ptice, začuti človek v sebi radost, veselje, hrepenenje, otožnost, vznemirjenost, bolečino in strah.
(Str. 99)
Ključne besede:
KOZJANSKO,
KMEČKO ŽIVLJENJE,
REVŠČINA,
NARAVA
Prispeval/-a:
Matevž Zdolšek,
Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo
Objavljeno: 22.8.2021 13:43:42
Zadnja sprememba: 26.8.2021 14:25:02
Število ogledov: 571